O omejitvi vaških straž ne bodo odločali po nujnem postopku
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
Sprejemanje zakona po nujnem postopku ne omogoča splošne razprave.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Število zakonov, ki jih poslanci sprejmejo po nujnem postopku, v zadnjih letih niha.Foto: Nik Jevšnik/STA
Kolegij predsednika državnega zbora na 52. seji, ki je bila 29. novembra, ni potrdil vladnega predloga, da bi po nujnem postopku obravnavali predlog zakonodaje za omejitev vard in vaških straž. Tako bo državni zbor predloga dveh novel obravnaval po rednem postopku, so poročali na spletni strani rtvslo.si.
Kot so še navedli v prispevku, so bili v opoziciji kritični tako do namere o sankcioniranju vard kot tudi do načina, kako je vlada hotela izpeljati sprejetje obeh novel – torej po nujnem postopku, kar ne omogoča razprave. Preverili smo, kakšen je postopek.
Po 143. členu poslovnika državnega zbora je zakon mogoče sprejeti po nujnem postopku le zaradi interesov varnosti ali obrambe države, odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.
Vlada je v konkretnem primeru nujnost zakonskih sprememb utemeljila z interesi varnosti. Po njenem mnenju lahko ravnanje skupin, kot je Štajerska varda, resno ogroža javno varnost. Sporni so predvsem nošenje enotnih uniform in imitacij orožja, urjenje iz veščin preživetja in zadrževanje v bližini državne meje, pri čemer javno razglašajo, da jo varujejo.
»Ta ravnanja praviloma ne predstavljajo kršitev nekega predpisa. Ko pa pri posamezniku povzročijo občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, pa imajo takšna ravnanja vse znake prekrška,« piše v utemeljitvi.
Kot je razvidno iz zapisnika seje kolegija predsednika državnega zbora, je generalni sekretar vlade Stojan Tramte ta stališča na kolegiju pojasnil tudi ustno. Dejal je še, da bi lahko onemogočen ali otežen ustrezen odziv državnih organov na opisano ravnanje takšnih skupin imel negativne posledice za ugled Slovenije v mednarodnem okolju.
Razprava, ki so jo poslanci opravili v 45 minutah, je bila večkrat prekinjena, poleg tega je bila polna neumestnih komentarjev. Kolegij je nato odločal o tem, ali je predlog vlade utemeljen. Za nujni postopek so glasovali LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus, ki pa niso zbrali 46 glasov, potrebnih za sprejetje sklepa.
Odločitev kolegija ni bila arbitrarna
Preverili smo tudi, ali je bil postopek odločanja kolegija izveden ustrezno. Asistent na katedri za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Marjan Kos je za Razkrinkavanje.si ocenil, da je vlada navedla razloge, zaradi katerih bi bilo mogoče govoriti o možnosti sprejemanja zakonskih sprememb po nujnem postopku.
Kos je na podlagi prepisa seje dejal, da se je razprava sicer navezovala na vprašanje ustreznosti sprejemanja zakona po nujnem postopku, toda: »Fokus je bil v večjem delu na vsebini zakonov in drugih, s samim nujnim postopkom nepovezanih vprašanjih.«
Odločitvi kolegija po Kosovem mnenju ni mogoče očitati arbitrarnosti. Kot je razložil, ni bila sprejeta v nasprotju z opravljeno razpravo, brez podlage v razpravi ali pa popolnoma brez upoštevanja za odločitev bistvenih okoliščin. »Dlje od tega pa moja strokovna ocena ne seže in ne more seči,« je dejal.
Dodal je še, da so seje kolegija javne in zatorej transparentne, sestava kolegija pa nakazuje na njegovo demokratičnost. Po njegovem razprava omogoča demokratičen nadzor nad sprejemanjem odločitev tega telesa: »A to ne pomeni, da je pravno gledano obrazložitev stališča posameznega odločevalca nujna, prav tako ni predvideno, da kolegij oblikuje obrazložitev svojih odločitev.«
Kljub kratki razpravi, ki je odločila, da predlogov zakonov ne bodo sprejemali po nujnem postopku, je kolegij opravil vsebinsko razpravo, meni Marjan Kos. Poslancem svojih odločitev za ali proti nujnemu postopku ni treba utemeljiti, je dodal Kos in pojasnil, da so (ustavno)pravni standardi tu široki v korist avtonomije državnega zbora kot predstavnika zakonodajne veje oblasti.
Največ zakonov po nujnem postopku leta 2015
Skozi leta število zakonov, sprejetih po nujnem postopku, niha. Po javno dostopnih podatkih, zbranih do 20. januarja 2016, je bilo leta 2014 po nujnem postopku sprejetih 17 zakonov, leto pozneje pa 34. Številka se je ponovno znižala leta 2016, ko so po nujnem postopku sprejeli 14 zakonov. Do 30. januarja 2018 je število znova naraslo na 18. Do 21. januarja 2019 pa so tako sprejeli 13 zakonov.
V nujnem postopku se, kot piše v poslovniku državnega zbora, za sprejetje zakona ne opravi splošna razprava, in sicer o razlogih, ki zahtevajo sprejetje zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona. Poteka pa razprava v drugi in tretji obravnavi, ki se opravita na isti seji.
Trditev, da sprejetje zakonskih sprememb po nujnem postopku ne omogoča razprave, zato ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.