Podatki o pogostosti dolgotrajnega covida neenotni
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»Med 30 in 40 odstotki ljudi, ki prebolijo covid-19, ima vsaj eno dolgoročno težavo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Med možnimi dolgotrajnimi posledicami covida-19 so težave z zaznavanjem vonja in okusa, dihanjem, koncentracijo in pomnjenjem ter utrujenost in psihološke težave, je za TV Slovenija dejal direktor NIJZ Milan Krek. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Med 30 in 40 odstotkov ljudi, ki prebolijo covid-19, ima vsaj eno dolgoročno težavo,« je 12. septembra v oddaji Intervju na TV Slovenija dejal direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek.
Med morebitnimi posledicami je naštel težave z zaznavanjem vonja in okusa, dihanjem, s spominom in hojo. Opozoril je, da morajo nekateri prebolevniki zato živeti veliko bolj omejeno kot pred boleznijo, nekateri pa zaradi dolgotrajnih težav potrebujejo tudi bolnišnično obravnavo.
Po pojasnilih NIJZ se je Krek v izjavi skliceval na članek o dolgotrajnih zdravstvenih posledicah covida-19, objavljen novembra lani v znanstveni reviji Jama, v katerem so avtorji med drugim povzeli ugotovitve ameriškega vladnega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (CDC) o prebolevnikih.
Ameriški center je raziskavo izvedel s telefonskim anketiranjem in ugotovil, da se 35 odstotkov od 274 vprašanih po dveh ali več tednih od pozitivnega testa PCT ni počutilo zdravih. Delež prebolevnikov, ki so za popolno okrevanje potrebovali več kot dva tedna, je naraščal s starostjo.
»Ker gre za razmeroma novo bolezen, še ne vemo, kolikšen delež prebolevnikov po covidu-19 ima dolgotrajne posledice,« so za Razkrinkavanje.si sporočili s svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Za to stanje bolnikov ni ne znanstveno poenotene definicije ne imena. V javnosti in medijih so za dolgotrajne posledice covida-19 v uporabi različna poimenovanja, postcovid, dolgotrajni covid in postcovidni sindrom, so pojasnili.
Na mariborskem univerzitetnem kliničnem centru so dolgotrajni covid opredelili kot pojav raznolikih bolezenskih simptomov ali znakov, ki se razvijejo med prebolevanjem covida-19 ali neposredno po tem in trajajo vsaj še 12 tednov, pri tem pa zanje ni drugih medicinskih razlogov.
Ameriški CDC dolgotrajni covid opredeljuje kot širok nabor novih, vnovičnih ali vztrajnih zdravstvenih težav, ki jih ni mogoče pojasniti z drugimi boleznimi in s katerimi se lahko okuženi spopadajo štiri ali več tednov po prvi okužbi. Enako definicijo v svojih analizah uporablja tudi britanski statistični urad.
Neenotni podatki o pogostosti dolgotrajnega covida
Specialistka infektologije in intenzivne medicine na ljubljanskem UKC Nina Grasselli Kmet je za Razkrinkavanje.si opozorila, da zanesljivih podatkov o pojavnosti dolgotrajnega covida še ni, ker tudi diagnostični kriteriji še niso poenoteni. Se ji pa Krekova ocena, da ima dolgotrajne posledice od 30 do 40 odstotkov prebolevnikov, »ne zdi prenapihnjena«.
Po njenem mnenju vodi največ podatkov o pogostosti dolgotrajnega covida britanski statistični urad, kjer so v septembra objavljeni raziskavi ugotovili, da ima štiri tedne po okužbi posledice 22,3 odstotka prebolevnikov, 12 tednov po njej pa 17,7 odstotka.
Britanski raziskovalci so v študiji o dolgotrajnih simptomih covida, 3. julija objavljeni na platformi za predobjavo znanstvenih študij s področja zdravstva, ugotovili, da je imelo 37,7 odstotka prebolevnikov po 12 ali več tednih vsaj en simptom, 14,8 odstotka pa najmanj tri.
Na NIJZ na naše vprašanje, ali spremljajo število ljudi z dolgotrajnim covidom v Sloveniji, niso odgovorili.
Po izsledkih zadnje panelne raziskave, ki jo je NIJZ izdal 13. septembra, je imelo 72,9 odstotka vprašanih prebolevnikov mesec dni po okužbi še vedno nekatere simptome. Več kot dve petini jih je poročalo o slabem počutju, utrujenosti in pomanjkanju energije. Težave z zaznavanjem okusa in vonja so pestile slabo tretjino, približno petina vprašanih pa je imela motnje spanja ter težave s koncentracijo in spominom.
Kar 51,5 odstotka vprašanih je odgovorilo, da so njihove težave trajale tri mesece ali več, četrtina pa se jih je rešila v enem do dveh mesecih.
V študiji so pri tem opozorili, da trenutno »manjkajo jasne usmeritve glede obravnave oseb s postcovidnim sindromom in njihovo sistematično spremljanje«. NIJZ smo poslali prošnjo za odziv na naše ugotovitve, objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
V Sloveniji pomanjkanje sistemske pomoči
Infektolog z ljubljanskega kliničnega centra Janez Tomažič je opozoril, da je za zdravljenje dolgoročnega covida na voljo veliko priporočil strokovnih zdravniških združenj, a je vsem skupno, da so še vedno »dokaj nedodelana«. Pravi, da trenutno potekajo številne raziskave različnih načinov zdravljenja dolgotrajnega covida.
Bolnik lahko poleg zdravil potrebuje tudi denimo dihalne in jezikovne vaje, terapijo in tehnike za zmanjševanje stresa. Tomažič je še poudaril, da zdravniki dolgotrajni covid po njegovi oceni prepogosto pripišejo zgolj »neopredeljenim psihičnim težavam«, čeprav so dolžni prisluhniti težavam pacientov in jim pomagati.
Na univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so od začetka epidemije lani do 22. septembra letos zaradi dolgotrajnih posledic covida-19 obravnavali 110 bolnikov. Trenutno je na rehabilitaciji v Soči 12 pacientov, ki so se okužili v spomladanskem valu bolezni, šest pa jih še čaka na sprejem. Zaradi pomanjkanja prostora na oddelku za periferne živčne bolezni in dolgotrajnega procesa okrevanja sedanjih bolnikov bodo morda morali čakati še več mesecev.
Pacienti, ki se v Soči zdravijo zaradi dolgotrajnega covida, so stari od 34 do 80 let. Nekateri so bili pred boleznijo delovno aktivni in zdravi, drugi pa so imeli pridružene bolezni. Ob trenutnem naraščanju okužb v enem do dveh mesecih pričakujejo vnovičen velik naval pacientov, so še sporočili iz Soče.
Na inštitutu rehabilitirajo ljudi, ki so preboleli najhujše oblike covida-19, z odpovedjo dihal, toda dolgotrajni covid ni omejen le nanje. Nina Grasselli Kmet z UKC Ljubljana je opozorila, da se lahko dolgotrajne posledice razvijejo pri vsakem bolniku, ne glede na razvoj bolezni ali potrebo po bolnišničnem zdravljenju. Po dosedanjih podatkih je dolgotrajni covid pogostejši pri astmatikih in ženskah, največkrat v starostni skupini od 35 do 49 let.
SKLEP
Direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je 12. septembra v oddaji Intervju na TV Slovenija dejal, da ima vsaj eno dolgoročno težavo od 30 do 40 odstotkov prebolevnikov po covidu-19.
Na NIJZ so pojasnili, da se je Krek skliceval na strokovni članek iz lanskega novembra, v katerem so profesorji medicine na podlagi raziskave ameriškega centra za nadzor bolezni ugotovili, da je 35 odstotkov prebolevnikov posledice bolezni čutilo še po dveh ali več tednih od pozitivnega testa PCR.
Po pojasnilih WHO ter infektologov Nine Grasselli Kmet in Janeza Tomažiča ta čas še ni enotne definicije dolgotrajnega covida-19 oziroma njegovih dolgoročnih posledic, prav tako ni poenotenih diagnostičnih kriterijev in dodelanih priporočil za zdravljenje. Grasselli Kmetovi se Krekova trditev, da ima vsaj eno dolgoročno težavo od 30 do 40 odstotkov prebolevnikov po covidu, sicer ne zdi prenapihnjena.
Po njeni oceni ima trenutno največ podatkov o pogostosti dolgotrajnega covida britanski statistični urad, kjer so septembra ugotovili, da ima po štirih tednih od okužbe posledice 22,3 odstotka prebolevnikov, po 12 tednih pa 17,7 odstotka.
Natančnih podatkov o pojavnosti dolgotrajnega covida v Sloveniji ni, toda v zadnji raziskavi NIJZ o vplivu pandemije na življenje Slovencev je 72,9 odstotka vprašanih prebolevnikov poročalo, da so imeli težave še mesec dni po okužbi.
Trditev, da ima med 30 in 40 odstotkov prebolevnikov po covidu dolgotrajne težave, označujemo za sivo cono, saj se rezultati trenutnih raziskav o pojavnosti težav zelo razlikujejo, definicija dolgoročnih težav zaradi covida oziroma dolgotrajnega covida pa še ni znanstveno poenotena.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.