Tuji študenti slovenskim ne zasedajo mest na fakultetah
Avtorici: Zala Čas, Žana Erznožnik
TRDITEV
»Gledano malce naprej to pomeni eno delovno mesto manj za našega državljana oziroma državljanko, če bodo ostali pri nas po koncu študija, hkrati pa naš študent izgubi mesto na fakulteti.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec SNS Dušan Šiško meni, da sredstva v višini 4826 evrov, kolikor morajo imeti od aprila letos na računu študenti, ki niso iz držav članic EU, niso »v nebo vpijoča«. Foto: Nebojša Tejić/STA
Dušan Šiško je 14. septembra na izredni seji državnega zbora dejal, da ob vpisu tujega študenta na slovensko univerzo »naš študent izgubi mesto na fakulteti«. Če tujec po koncu študija ostane v Sloveniji, to pomeni eno delovno mesto manj za slovenskega državljana, je trdil.
Poslanci so na seji razpravljali o predlogu dopolnitve zakona o tujcih, s katerim je opozicija želela odpraviti spremembo tega zakona, s katero so se zaostrili finančni pogoji za bivanje tujih študentov v Sloveniji. Kot je znano, morajo imeti ti od aprila letos za pridobitev dovoljenja za prebivanje zagotovljena sredstva v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki je trenutno 4826 evrov na leto.
Predlog odprave novega finančnega pogoja je nato 7. septembra, pred prvo obravnavo v državnem zboru, zavrnil parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Po pravilniku o razpisu za vpis na fakultete mora ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ločeno objaviti število prostih vpisnih mest na fakultetah za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva ter za slovenske državljane in državljane članic EU.
Tako razpise objavljajo na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi, so pojasnili za Razkrinkavanje.si. Tuji študenti se torej ne morejo prijaviti na študijska mesta, razpisana za Slovence in državljane EU.
Na mariborski univerzi so pojasnili, da gre kvečjemu lahko za nasprotno: »Fakulteta lahko presodi, da bo vpisna mesta za tujce, če so ta še prosta, v prijavnem roku ponudila tudi Slovencem, pri čemer imajo Slovenci prednost. V nobenem primeru tako ne gre za škodo na račun slovenskih študentov.«
Na ljubljanski univerzi je bilo v študijskem letu 2020/21 sicer 9 odstotkov tujih študentov, na mariborski 10,50,1 na primorski pa 15,5 odstotka.
Univerze smo prosili tudi za podatke, s katerimi bi lahko preverili, ali tuji študent po koncu študija zasede delovno mesto slovenskemu državljanu, kot je še trdil poslanec Šiško.
»Vpis tujih študentov nima negativnega vpliva na slovenski trg delovne sile,« so pojasnili na primorski univerzi, kjer zaposljivost študentov spremljajo vzorčno z anketami in v sodelovanju z delodajalci. Po njihovi oceni tuji diplomanti kvečjemu »zapolnjujejo velike vrzeli v primanjkljaju kadrov« v Sloveniji.
Tudi na mariborski univerzi izvajajo ankete o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov, a so zaradi uredbe o varstvu osebnih podatkov morali izbrisati bazo s podatki njihovih diplomantov. Na ljubljanski univerzi so pojasnili, da trenutno ni sistema, po katerem bi lahko zanesljivo preverili zaposljivost študentov po končanem študiju.
Za podatke smo prosili še zavod za zaposlovanje. Sporočili so, da v evidenci brezposelnih oseb sicer imajo podatke o tujih državljanih s terciarno izobrazbo, vendar ne spremljajo, v kateri državi in na kateri ustanovi so izobrazbo pridobili.
Na ministrstvu za izobraževanje prav tako pravijo, da nimajo podatkov o zaposljivosti študentov po koncu študija.
V poslanski skupini SNS so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so podatke o zaposljivosti študentov pridobili na višješolskih zavodih in v različnih podjetjih. Toda »zaradi varovanja osebnih podatkov« nam jih niso želeli posredovati.
Vpliv na internacionalizacijo visokega šolstva
Marija Sirk iz neformalne Iniciative za tuje študente, ki je vzniknila kot odziv na zdaj že sprejeti predlog novele zakona o tujcih, je za Razkrinkavanje.si poudarila, da je zaradi zakonskih sprememb ogrožena internacionalizacija v slovenskem visokem šolstvu: »Živimo v svetu globalizacije, kar pomeni, da slovenski diplomanti z določenim deležem tujih študentov pridobijo legitimnost.«
Na ljubljanski in primorski univerzi so pojasnili, da vpliva zakonskih sprememb pri vpisu na študij v tem šolskem letu za zdaj niso opazili.
Drugače je na mariborski univerzi, kjer so nekateri tuji študenti zaradi novih pogojev odpovedali študij. Opozorili so še, da zaradi sprememb tudi nekateri sedanji tuji študenti ne bodo mogli podaljšali dovoljenja za bivanje.
V poslanski skupini SNS so v odzivu na ugotovitev Razkrinkavanja.si, da ob vpisu tujega študenta na slovensko univerzo slovenski študent ne izgubi mesta za vpis, priznali, da univerze mesta za slovenske in tuje študente res razpišejo ločeno in da se lahko slovenski študenti vpišejo tudi na mesta, ki so bila razpisana za tujce, če so še prosta.
Dodali so, da tega univerze ne počnejo v skladu s pravilnikom, ampak je taka zgolj njihova praksa.
To ne drži. Pravilnik o razpisu določa, da mora vpis med drugim vsebovati predvideno število prostih vpisnih mest, skupaj za slovenske državljane in državljane članic EU ter ločeno še število vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce.
SKLEP
Poslanec SNS Dušan Šiško je 14. septembra na izredni seji državnega zbora dejal, da slovenski študent ob vpisu tujega študenta na univerze v Sloveniji izgubi mesto na fakulteti. Prav tako je trdil, da lahko tuji študent, če po koncu študija ostane v Sloveniji, zasede delovno mesto slovenskemu državljanu.
Po pravilniku o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu je število prostih vpisnih mest za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva ločeno od razpisa za slovenske državljane in državljane članic EU.
Tudi na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da v razpisih ločijo mesta za kandidate iz tujih držav. To pomeni, da se tujci ne morejo prijaviti na vpisna mesta, ki so razpisana zgolj za Slovence in državljane EU.
Trditev Dušana Šiška, da ob vpisu tujega študenta na slovensko univerzo slovenski študent izgubi mesto na fakulteti, ne drži.
Kot so pojasnili v SNS, je Šiškova trditev, da lahko tuji študent, če po koncu študija ostane v Sloveniji, zasede delovno mesto slovenskemu državljanu, temeljila na podatkih, ki jih je stranka pridobila od različnih podjetij in višješolskih zavodov. Teh podatkov nam »zaradi varovanja osebnih podatkov« niso želeli posredovati.
Na slovenskih univerzah, ministrstvu za izobraževanje ter zavodu za zaposlovanje nimajo podatkov, s katerimi bi trditev lahko neodvisno preverili. Po metodologiji Razkrinkavanja.si smo trditev, da lahko tuji študent, če po koncu študija ostane v Sloveniji, zasede delovno mesto slovenskemu državljanu, označili za neutemeljeno.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
