Pooblaščenka NKBM za preprečevanje pranja denarja ni bila neodvisna
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Funkcijo pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja sem obravnaval skoraj enako kot notranjo revizijo. To pomeni, da sta obe službi neodvisni.«
OCENA
Pričanje nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca pred preiskovalno komisijo državnega zbora je bilo nasprotujoče si. Foto: Daniel Novakovič/STA
Nekdanji predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je pred parlamentarno preiskovalno komisijo prejšnji teden zanikal, da bi vodstvo banke zavestno dopuščalo transakcije, ki so pomenile tveganje za pranje denarja. Priznal pa je napako vodstva pri reorganizaciji banke, zaradi katere je bilo obvladovanje teh tveganj oteženo.
Preiskovalna komisija pod vodstvom poslanca SMC Janija Möderndorferja med drugim ugotavlja Haučevo odgovornost za nepravilnosti na področju preprečevanja pranja denarja v mariborski banki med aprilom 2012 in aprilom 2014 ter morebiten vpliv nosilcev javnih funkcij na njegove odločitve.
Te nepravilnosti naj bi med drugim omogočale pranje denarja italijanske mafije, so zapisali poslanci v končnem poročilu komisije, ki je domnevno pranje denarja v NKBM preiskovala že v prejšnjem mandatu državnega zbora.
Organizacijske nepravilnosti
Vodstvo NKBM je v letih 2013 in 2014 izvedlo reorganizacijo, ki je zadevala tudi umestitev delovnega mesta pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja. Hauc je članom preiskovalne komisije priznal, da je bila organizacijska umestitev pooblaščenca napačna. »Slabo vest imam, ker se takrat nisem dovolj poglobil in ugotovil, da bi moralo biti področje preprečevanja pranja denarja neposredno pod upravo. Ta prekršek sem priznal in tudi plačal globo.«
Pooblaščenec je po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v banki med drugim pristojen za delovanje in razvoj sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter svetovanje upravi za izboljšanje tega sistema. Zakon določa, da mora pooblaščenec odgovarjati neposredno upravi banke.
Do septembra 2013 je bilo mesto pooblaščenca v NKBM sistematizirano v tajništvu banke. Nato je banka pri reorganizaciji funkcijo umestila pod službo za skladnost, z začetkom maja 2014 pa pod sektor za korporativno varnost, skladnost in razvoj.
S tem je banka občutno poslabšala upravljanje s tveganji na tem področju, so v končnem poročilu zapisali člani preiskovalne komisije.
Hauc je za Razkrinkavanje zapisal, da priznava odgovornost za napačno umestitev pooblaščenke, hkrati pa je dodal, da »je bila pooblaščenka že ob mojem prihodu leta 2012 umeščena pod tajništvo banke in ne neposredno pod upravo«. Meni, da je bil to prekršek že pod prejšnjo upravo.
Vodenje sektorja za korporativno varnost, skladnost in razvoj je sočasno z umestitvijo pooblaščenca v ta sektor prevzel Primož Britovšek, ki je s tem postal nadrejen pooblaščencu.
Hauc je članom preiskovalne komisije dejal, da je vodstvo banke pri reorganizaciji poudarilo, da pooblaščenec ohranja neodvisnost: »To smo celo še posebej poudarili – popolna neodvisnost. To je neodvisna funkcija.«
Tudi sam je, kot je zatrdil, funkcijo pooblaščenke obravnaval kot popolnoma neodvisno. »Funkcijo pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja sem obravnaval skoraj enako kot notranjo revizijo. To pomeni, da sta bili obe službi neodvisni.«
Izgubljeno poročilo
Konec oktobra 2014 je Banka Slovenije opravila pregled poslovanja NKBM. Kot je preiskovalna komisija zapisala v končnem poročilu v prejšnjem mandatu državnega zbora, NKBM ob tem pregledu ni predložila vseh poročil pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Po trditvah članov komisije so to storili »zavestno in načrtno«, s čimer so Banki Slovenije »onemogočali, da opravi nadzor«.
Manjkajoče poročilo je zajemalo obdobje zadnjega četrtletja leta 2013 in prvega četrtletja leta 2014. Pripravila ga je takratna pooblaščenka Vesna Rožanc. Kot sta preiskovalni komisiji povedala notranji revizor Jernej Bravc in poznejša pooblaščenka Karmen Rus, je Rožančeva v poročilu opozorila na tveganja in nepravilnosti na področju preprečevanja pranja denarja v banki.
Vesna Rožanc je v poročilu opozorila tudi na neustrezno umeščenost pooblaščenca v banki, je za Razkrinkavanje.si potrdil predsednik komisije Janko Möderndorfer.
Rožančeva je bila z začetkom maja 2014 premeščena na nižjo funkcijo namestnice pooblaščenke. Njeno mesto je zasedla Rusova. Ta je pred preiskovalno komisijo pričala, da omenjenega poročila ni posredovala Banki Slovenije, ker ga ni odobrila uprava.
Takratni direktor Aleš Hauc je odgovornost za zastoj poročila preložil na podrejene. Preiskovalni komisiji je dejal, da uprava poročila ni potrdila, sam pa ga ni v celoti prebral, ker ga ni podpisal Primož Britovšek. Ta je takrat vodil sektor za korporativno varnost, skladnost in razvoj, pod katerega je spadala pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja.
Preiskovalna komisija pod vodstvom poslanca Janija Möderndorferja (SMC) ugotavlja odgovornost za nepravilnosti v NKBM. Foto: Bor Slana/STA
»Tajništvo je na predlogu gospe Rožanc označilo, da gradiva ni podpisal dr. Britovšek. Kakor si tolmačim pravilnik, bi ga on moral podpisati, ker je bil direktor organizacijske enote, kamor je spadala Rožančeva,« je poslancem pojasnil Hauc.
Toda Haučeva zahteva po Britovškovem podpisu poročila je v nasprotju z njegovo drugo trditvijo, namreč, da je pooblaščenko obravnaval kot neodvisno.
Hauc je za Razkrinkavanje pojasnil, da sam ne vidi neskladja med tema dvema trditvama, saj Vesna Rožanc v času, ko je oddajala poročilo, ni bila več pooblaščenka, temveč njena namestnica. »Od tod torej zahteva v skladu z notranjimi akti banke, da za predložitev gradiv potrebuje podpis nadrejenega,« je dejal Aleš Hauc.
Vendar se to ne sklada s Haučevo trditvijo na pričanju pred preiskovalno komisijo, da je Rožančeva dejansko opravljala naloge pooblaščenke: »Takrat gospa Rožanc ni bila več pooblaščenka, ampak je bila svetovalka. Je pa opravljala naloge pooblaščenke. Moramo gledati vsebino, ne formalizma.«
Čeprav Vesna Rožanc ob oddaji poročila ni bila več pooblaščenka, pa se je vsebina poročila nanašala na obdobje, ko je še opravljala to funkcijo.
Hauc je za Razkrinkavanje.si zatrdil še, da je »pooblaščenka pošiljala poročila na upravo banke v obravnavo in veliko večino njenih sporočil je uprava tudi sprejela in podpisala sklepe uprave.«
Namesto prvotnega poročila, ki ga uprava ni odobrila, je Banki Slovenije oktobra 2014 tedaj nova pooblaščenka Karmen Rus poslala novo poročilo. Kot je preiskovalna komisija povzela ugotovitve Banke Slovenije, to »ni odražalo dejanskega stanja na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v NKBM«.
Hauc je pred preiskovalno komisijo zatrdil, da je pooblaščenko kljub protizakoniti organizaciji delovnega mesta v sektorju za korporativno varnost, skladnost in razvoj obravnaval kot neodvisno. Po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma bi morala biti funkcija pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja neposredno pod upravo banke.
Zatrjevanje, da je pooblaščenko obravnaval kot neodvisno, pa je v nasprotju s Haučevo drugo trditvijo, namreč, da uprava prvotnega poročila pooblaščenke ni potrdila zaradi manjkajočega podpisa Primoža Britovška. Če bi bila pooblaščenka neodvisna in skladno z zakonom podrejena zgolj upravi, za predložitev poročila ne bi potrebovala podpisa nadrejenega.
Hauc je tudi dejal, da je Vesna Rožanc, čeprav v času oddaje poročila ni več zasedala te funkcije, dejansko opravljala naloge pooblaščenke. Po metodologiji Razkrinkavanja.si je Haučeva trditev, da je bila pooblaščenka za pranje denarja v NKBM neodvisna, neutemeljena.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
