Portal Nova24tv manipuliral o financiranju protipoplavne varnosti
Avtor: Martin Justin
TRDITEV
»Zakon bi namreč omogočal tudi večjo poplavno varnost, saj bi se povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov. (...) S temi sredstvi bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovega premoženja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Na referendumu o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah je 11. julija 2021 proti glasovalo 86,75 odstotka volivcev, ki so oddali glas. Foto: Tinkara Zupan/STA
Spletni portal Nova24tv.si je 4. avgusta poročal, da bi z referendumom zavrnjena novela zakona o vodah omogočala večjo poplavno varnost, saj bi se povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov. Zatrdili so, da bi novela za vzdrževanje in sanacijo, poleg sredstev iz državnega proračuna, omogočila tudi koriščenje 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev sklada za vode. S tem »bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovega premoženja«.
Omenjeno novelo zakona je prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše sprejela 30. marca 2021. O zakonu so nato 11. julija odločali volivci na referendumu in ga zavrnili s 86,75 odstotka glasov.
Novela je predvidevala tri vsebinske spremembe zakona o vodah. Prva je zadevala ukinitev možnosti vladnega oženja priobalnih zemljišč pod določenimi pogoji, druga pa posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Tretja je odprla možnost porabe sredstev iz sklada za vode, s katerimi bi bilo mogoče financirati tudi javne gospodarske službe na področju urejanja voda, vendar le, kadar sredstev ne bi bilo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.
Med javne gospodarske službe za urejanje voda med drugim sodijo obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti in po naravnih nesrečah zaradi škodljivega delovanja voda.
Na direktoratu za vode pri ministrstvu za naravne vire in prostor so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se s sprejetjem novele zakona o vodah ne bi povečal obseg sredstev za vzdrževanje vodotokov.
Še preden je bila novela zakona o vodah zavrnjena na referendumu, je vlada možnost financiranja javnih gospodarskih služb na področju urejanja voda iz sklada za vode uvedla z zakonom o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19. Sprejet je bil 7. julija 2021, dodatno financiranje pa omogoča v obdobju od 14. julija 2021 do konca letošnjega leta.
Razkrinkavanje.si je več strokovnjakov za hidrotehniko in vodarstvo vprašalo, ali bi z dodatnimi investicijami v protipoplavno zaščito od aprila 2021 naprej lahko omilili hude posledice nedavnih poplav.
Matjaž Mikoš, redni profesor na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer med drugim poučuje o urejanju hudournikov, vodotokov in ocenjevanju poplavne ogroženosti, je poudaril, da projekti varstva pred škodljivim delovanjem voda zahtevajo za svojo izvedbo in delovanje v okolju več časa kot eno leto. »Ne morem zanikati, da dodatna sredstva ne bi lokalno kaj pomagala, dvomim pa, da bi lahko bistveno vplivala na manjše posledice zadnjih poplav.«
Po oceni Primoža Banovca, direktorja inštituta za vodarstvo in docenta na ljubljanski gradbeni fakulteti je trditev, da bi novela zakona o vodah prinesla večjo poplavno varnost, »močno zavajajoča«. Financiranje javnih gospodarskih služb iz sklada za vode je po njegovem mnenju sporno, saj je sklad namenjen financiranju gradnje vodne infrastrukture, ne pa njenemu vzdrževanju: »Namesto večje poplavne varnosti je bolje govoriti o prelaganju iz enega žepa v drugega.«
Poleg tega so sredstva za vzdrževanje vodotokov vsako leto določena v posebni proračunski postavki in se lahko povečajo ali zmanjšajo brez spremembe področnega zakona: »Odločitev o višini sredstev je v rokah vsakokratne vlade in zakona o izvrševanju proračuna.«
Po njegovi oceni bi z dodatnimi investicijami »vsekakor lahko omilili posledice poplav«, a gre za izrazito dolgotrajen proces. Kot primer je navedel umeščanje, projektiranje in izvedbo ukrepov na Malem grabnu za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane. »Proces se je začel po poplavah leta 2010, se intenziviral po poplavah leta 2014. Dela so se pričela leta 2021 in se izvajajo še zdaj, leta 2023. Torej petnajst let.«
“Odločitev o višini sredstev [za vzdrževanje vodotokov] je v rokah vsakokratne vlade in zakona o izvrševanju proračuna.”
Matjaž Nekrep, predavatelj o vodnih zgradbah in urejanju voda na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, meni, da nobena protipoplavna zaščita ne bi bila projektirana do višine, ki so jo med zadnjimi poplavami dosegli poplavni valovi.
Ob tem je opozoril na problematiko gradnje na poplavnih območjih: »V zadnjih letih se je omililo prepovedi gradnje na teh območjih, zato je škoda še veliko večja.« Poudaril je še, da bi na referendumu zavrnjena novela zakona omogočala gradnjo v območju vodotokov, s čimer bi se še povečala tveganja za škodljivo delovanje voda.
Portal Nova24tv.si smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Nova24tv.si je 4. avgusta poročal, da bi julija 2021 na referendumu zavrnjeni zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah »omogočal tudi večjo poplavno varnost, saj bi se povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov«.
Novela zakona je res predvidevala možnost dodatnega financiranja javnih gospodarskih služb na področju urejanja voda iz sklada za vode. Toda vlada je dodatno financiranje iz tega sklada še pred referendumom, na katerem je bila novela zavrnjena, zagotovila v zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19.
Po pojasnilu direktorata za vode zavrnitev novele ni vplivala na obseg sredstev za vzdrževanje vodotokov.
Trditev, da bi na referendumu zavrnjena novela zakona o vodah povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov, je manipulativna.
Kot sta pojasnila Matjaž Mikoš z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Primož Banovec z inštituta za vodarstvo, je proces urejanja varstva pred škodljivim delovanjem voda dolgotrajen.
Mikoš dvomi, da bi dodatne investicije od leta 2021 bistveno omilile posledice zadnjih poplav v Sloveniji. Banovec pa je med drugim opozoril, da je denar za vzdrževanje vodotokov določen v posebni proračunski postavki in ni odvisen od zakonskih sprememb.
Matjaž Nekrep z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je poudaril, da bi na referendumu zavrnjena novela zakona omogočila gradnjo v območju vodotokov, s čimer bi se še povečalo tveganje za poplave.
Trditev, da bi lahko z dodatnimi sredstvi od leta 2021 zagotovili poplavno varnost velikega dela prebivalcev in njihovega premoženja, ne drži.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.