Za razvoj otrokovih možganov ni potrebnih vsaj 1700 objemov in branj pravljic
Avtorica: Nika Gradišek
TRDITEV
»Prva stopnja [razvoja otrokovih možganov] je, da možgani v domišljiji naslikajo zgodbe, pravljice. Druga stopnja je, da ne samo, da si v domišljiji naslikajo zgodbo, ampak da ob tem razvijejo tudi občutke. Se pravi radovednost, strah, navdušenje, žalost … Tretji korak pa je sposobnost abstraktnega razmišljanja. Otrok mora najmanj 1700x slišati pravljice, najmanj 1700x mora biti objet, najmanj 1700x se mora smejati, peti, zlagati kocke … Zato da možgani naredijo te tri korake.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Na zbornici kliničnih psihologov so pojasnili, da so razlike med otroki posledica interakcije med njihovimi biološkimi danostmi in drugimi dejavniki, kot so družina, prijatelji in druge pomembne osebe, ter širšimi kulturnimi dejavniki. Foto: Domen Grögl/STA
Spletni portal Iskreni.net je 23. julija objavil intervju z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, ki je med drugim govoril o razvoju otroških možganov. Trdil je, da ima ta tri stopnje: na prvi stopnji otrokova domišljija slika zgodbe, na drugi otrok ob tem razvije občutke, na tretji pa sposobnost abstraktnega mišljenja. Dodal je, da mora otrok za to, da uspešno opravi te tri razvojne korake, najmanj 1700-krat slišati pravljice, biti najmanj tolikokrat deležen objemov ter se najmanj tolikokrat smejati, peti in zlagati kocke.
V nadaljevanju intervjuja je pojasnil, da otroku, ki ni opravil teh razvojnih korakov, kot terapevt ne more pomagati, saj tak otrok potrebuje terapevtsko skupnost, s pomočjo katere bo za vsak korak potreboval približno eno leto. Otrok, ki teh treh razvojnih stopenj ni opravil, po njegovi oceni ne bo imel občutka za to, kaj je prav, ali lastne vesti.
Klinični psihologinji Andreja Mikuž in Jana Kodrič sta za Razkrinkavanje.si komentirali navedene trditve v imenu zbornice kliničnih psihologov. Pojasnili sta, da znanstvene razlage otrokovega razvoja ne poznajo treh stopenj, ki jih je opisoval Miha Kramli. »Otrokov kognitivni, socialni in čustveni razvoj potekajo po določenih zakonitostih, zaporedju in stopnjah, so med seboj povezani in soodvisni, vendar ne na način, kot ga napačno navaja Miha Kramli.«
Poudarili sta, da otroci do enega leta starosti že doživljajo in izražajo vsa temeljna čustva. Dojenčki in malčki z raziskovanjem razvijajo jezik, se vživljajo v različne vloge in oblikujejo domišljijske svetove.
Klasični psihološki teoriji, ki razlagata otrokov kognitivni razvoj, sta Piagetova teorija kognitivnega razvoja in sociokulturna razvojna teorija Vigotskega, sta pojasnili. Prva opisuje štiri razvojne stopnje kognitivnega razvoja, ki so odvisne od otrokovega raziskovanja in spoznavanja okolja prek lastne dejavnosti. Druga poudarja pomen socialnega okolja, jezika in kulture za razvoj mišljenja in govora.
Klinični psihologinji sta še opozorili, da empirični podatki ne podpirajo prepričanja, da je za razvoj abstraktnega mišljenja potrebna točna količina ponovitev nekega dejanja oziroma dejavnosti, saj tako konkretno določanje ponovitev po njunih besedah zanemarja temeljno razvojnopsihološko spoznanje o medosebnih razlikah. Te so posledica interakcije med biološkimi danostmi posameznika in drugimi dejavniki, kot so družina, prijatelji in druge pomembne osebe, ter širšimi kulturnimi dejavniki.
Poudarili sta, da otroci za zdrav razvoj potrebujejo varno, sprejemajoče in odzivno okolje, prilagojeno njihovim individualnim značilnostim in potrebam, ki jim omogoča raznolike priložnosti za pridobivanje izkušenj, za igro in učenje: »V takšnem okolju se lahko otrok uči uravnavanja čustvenih odzivov, oblikuje zdrav odnos do sebe ter vzpostavlja in vzdržuje zdrave odnose z drugimi ljudmi.« Dodali sta, da je takšno okolje optimalno za kognitivni razvoj.
Odziva Mihe Kramlija še nismo prejeli. Ko ga bomo, ga bomo objavili.
SKLEP
Terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici Miha Kramli je v intervjuju za portal Iskreni.net izjavil, da se otrokovi možgani razvijajo v treh stopnjah. Na prvi razvijajo domišljijo, na drugi čustva in na tretji abstraktno mišljenje. Da te tri stopnje opravijo, mora otrok po njegovih besedah po 1700-krat slišati pravljice, se smejati, biti deležen objema, peti in zlagati kocke.
V imenu zbornice kliničnih psihologov sta navedeno trditev za Razkrinkavanje.si komentirali klinični psihologinji Andreja Mikuž in Jana Kodrič. Pojasnili sta, da je Kramlijeva interpretacija kognitivnega razvoja napačna in ne ustreza spoznanjem v kognitivni psihologiji.
Znanstvene razlage ne poznajo treh stopenj, o katerih je govoril Kramli, prav tako točno določeno število ponovitev nekaterih dejavnosti ne more biti pogoj za otrokov kognitivni razvoj, saj so otroci med seboj različni. Potrebujejo pa varno, sprejemajoče in odzivno okolje, ki je prilagojeno njihovim individualnim značilnostim in potrebam ter jim omogoča pridobivanje izkušenj.
Kramlijeva interpretacija otrokovega kognitivnega razvoja ne temelji na znanstveno utemeljenih teorijah kognitivnega razvoja. Po metodologiji Razkrinkavanja.si jo zato označujemo za psevdoznanost.
Psevdoznanost
Objava, ki podatke, stališča ali ugotovitve predstavlja kot znanstvena odkritja ali strokovno podprta dejstva, vendar za to v znanosti ni utemeljene podlage. Takšne objave pogosto tudi izkrivljajo znanstvene ugotovitve.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.