»Prestižni Oxford« Janševi vladi ni »namenil sto od stotih točk za ukrepe v boju s koronavirusom«
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»Prestižni Oxford Janševi vladi namenil 100 od 100 točk za ukrepe v boju s koronavirusom!«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
»[Ekskluzivno] Prestižni Oxford Janševi vladi namenil 100 od 100 točk za ukrepe v boju s koronavirusom,« so poročali na spletnem portalu Nova24TV. Slovenija je dosegla najvišjo vrednost indeksa odzivnosti in se s tem postavila ob bok državam, kot so Nova Zelandija, Izrael in Hrvaška, so navedli.
Na univerzi Oxford so konec marca objavili spletno orodje za spremljanje odzivov državnih oblasti na novi koronavirus (angl. Oxford Covid-19 Government Response Tracker). Sodelavci univerze primerjalno analizirajo ukrepe za zajezitev novega koronavirusa v trenutno več kot stotih državah na podlagi 13 kriterijev, ki jih zbirajo v medijskih objavah in sporočilih za javnost.
Med kriterije sodijo zaprtje šol, delo od doma za zaposlene, odpoved javnih prireditev, ustavitev javnega prometa, obveščanje javnosti o ukrepih ter omejitve gibanja v državi in zunaj nje. Spremljajo še fiskalno in monetarno politiko v posameznih državah, vrednost investicij v zaščitno opremo in bolnišnice ter investicij v cepiva, politiko testiranja in način spremljanja okuženih z novim koronavirusom.
Program, ki so ga razvili, vsak dan izračuna povprečje vrednosti prvih sedmih kriterijev, nato pa za vsako državo na podlagi formule določi vrednost indeksa strogosti ukrepov od 0 do 100.
Prikaz podatkov za Slovenijo kaže, da je država 14. aprila, ko je Nova24TV.si objavila prispevek o 100 točkah, ki da jih je slovenski vladi namenil »prestižni Oxford«, res dosegla največ točk. Toda to vrednost je istega dne doseglo še 21 drugih držav od skupno več kot stotih.
V delovnem poročilu o indeksu strogosti ukrepov z dne 7. aprila, ki ga osebje na Oxfordu sicer redno posodablja, so poudarili:
»Pomembno je tudi, da indeksa strogosti ukrepov ne smemo interpretirati kot merila za določanje primernosti in učinkovitosti odzivov posamezne vlade. Indeks ne daje informacij o tem, kako dobro so bile politike uvedene, niti ne vključuje demografskih ali kulturnih značilnosti, ki bi lahko vplivale na širjenje covida-19. Njegova dejanska vrednost je v tem, da omogoča učinkovito navzkrižno primerjavo vladnih ukrepov v različnih državah.«
Trditve, da so slovenski vladi dodelili sto od stotih točk za ukrepe, namenjene zajezitvi epidemije, na oxfordski univerzi za Razkrinkavanje.si niso želeli komentirati. V odgovoru pa so poudarili: »Višji indeks ne pomeni nujno, da je odziv države boljši kot v državah z nižjim indeksom.«
Spletno orodje izračunava indeks strogosti ukrepov vsak dan na podlagi povprečja vrednosti sedmih kazalnikov ukrepov v posamezni državi. Za vsakega določijo vrednost od 0 do 2 oziroma od 0 do 3. K temu dodajo vrednost 0 ali 1 glede na to, ali je ukrep splošen ali velja le za določeno območje. Nato po formuli izračunajo vrednost vsakega od sedmih ukrepov, končno vrednost indeksa pa določijo na podlagi aritmetične sredine vseh sedmih ukrepov. Če ni podatkov o najmanj šestih ukrepih, indeksa ne izračunajo.
Spletno orodje za spremljanje odzivanja oblasti na pandemijo po svetu so na Oxfordu razvili zato, »da bi raziskovalcem, oblikovalcem politik in državljanom pomagali razumeti, ali strogi ukrepi vplivajo na število okužb, in da bi raziskali, na podlagi česa se vlade zanje odločijo«.
Na portalu Nova24TV na naše novinarsko vprašanje niso odgovorili.
Na univerzi Oxford so konec marca objavili spletno mesto z orodjem za analizo odzivanja vlad po svetu na novi koronavirus. Indeks strogosti ukrepov slovenske vlade je bil 14. marca res 100, toda višina indeksa, kot so opozorili na univerzi, ne prikazuje učinkovitosti posamezne države pri zajezitvi covida-19. Indeks je namenjen spremljanju razmerja med strogimi ukrepi držav, razlogi zanje in številom okužb.
Objava Nove24TV.si, da je Oxford Janševi vladi dal sto točk od stotih za ukrepe za zajezitev epidemije, je manipulacija.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.