Slovenski paket koronapomoči gospodarstvu je med največjimi v EU
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
Neposredni fiskalni ukrepi znašajo približno 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, lahko pa tudi presežejo 5 odstotkov. To je － kot delež bruto domačega proizvoda － najizdatnejši fiskalni paket med članicami EU. Primerljiv je z velikostjo nemškega paketa, ki je kot odstotek bruto domačega proizvoda drugi največji.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Ekonomist Igor Masten je partner svetovalnega podjetja Econlab consulting, ki je ocenilo, da bo Slovenija za neposredno pomoč gospodarstvu namenila 4,5 odstotka BDP. Foto: Nebojša Tejić/STA
Neposredna državna pomoč gospodarstvu za omilitev posledic koronavirusa je v Sloveniji največja v Evropski uniji, je 21. aprila v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal Igor Masten, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in član skupine, ki svetuje vladi pri pripravi ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo.
Masten je ocenil, da bodo državni izdatki za reševanje krize dosegli 4,5 do 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem je upošteval le neposredne fiskalne ukrepe, torej nepovratna sredstva, ki jih država zagotavlja neposredno iz proračuna, na primer za nadomestila plač ali temeljni dohodek samozaposlenih.
Ukrepi držav za omilitev posledic koronavirusa na gospodarstvo se delijo v tri kategorije, v preglednem članku ugotavljajo raziskovalci možganskega trusta Bruegel s sedežem v Bruslju.
kategorija: neposredni fiskalni ukrepi, ki vključujejo nepovratna proračunska sredstva.
kategorija: odlogi plačil, denimo davkov ali prispevkov. Te stroške v času krize krije država, vendar jih bodo morali posamezniki in podjetja kasneje plačati.
kategorija: likvidnostni ukrepi, na primer državna poroštva za posojila podjetij. Ti ukrepi ne ustvarjajo takojšnjih stroškov za državni proračun, temveč lahko stroški nastanejo pozneje ob morebitni unovčitvi poroštva v primeru slabih posojil, ki jih podjetja ne bodo zmogla odplačati sama.
Slovenija: paket pomoči za 4,5 odstotka BDP
Največji sprejeti paket ukrepov za pomoč gospodarstvu zaradi epidemije v Sloveniji zajema zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, znan tudi kot prvi protikoronski paket.
Na finančnem ministrstvu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da vrednost ukrepov ocenjujejo na 2,8 milijarde evrov, kar je po podatkih statističnega urada 5,8 odstotka lanskega BDP. Zaradi nenatančnosti ocen bi vrednost ukrepov lahko dosegla tudi 3 milijarde evrov, so še zapisali, kar ustreza 6,2 odstotka BDP. Poslanci so predlogu zakona pozneje dodali še dopolnili, ki sta krog upravičencev do državnih sredstev še nekoliko razširili, s tem pa bi bili lahko višji tudi končni stroški proračuna.
Vendar ocena finančnega ministrstva poleg neposrednih fiskalnih ukrepov vključuje tudi nekatere druge ukrepe iz zakona. Med njimi je, denimo, oprostitev plačila akontacije davka od dohodka, ki se po metodologiji možganskega trusta Bruegel uvršča med odloge, pa tudi 200 milijonov evrov za državna poroštva, ki po metodologiji te organizacije sodijo med druge likvidnostne ukrepe.
Masten je vrednost ukrepov v oddaji Odmevi na TV Slovenija ocenil na 4,5 do 5 odstotkov BDP, kar je manj od vladne ocene, ki presega 6 odstotkov BDP. Kot je pojasnil za Razkrinkavanje.si, se je pri tem skliceval na oceno družbe Econlab consulting, v kateri je tudi sam eden od partnerjev. V svetovalnem podjetju so stroške ukrepov razdelili nekoliko bolj natančno od vlade. Ugotovili so, da bi zakon brez poroštev podjetjem stal 2,2 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka lanskega BDP. Če bi bilo unovčenih vseh 200 milijonov evrov poroštev, pa bi se strošek povišal na 5 odstotkov BDP.
Državni zbor je v torek, 28. aprila, sprejel še novelo prvega protikoronskega paketa in zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19, znan tudi kot drugi protikoronski paket. Oba zakona skupaj po oceni vlade vključujeta še za 110 milijonov evrov neposrednih fiskalnih ukrepov, kar je 0,2 odstotka lanskega BDP. Na zakona sicer državni svet še lahko izglasuje odložilni veto.
Upoštevajoč oceno vrednosti prvega paketa, ki so jo pripravili pri Econlabu, bi se z drugim protikoronskim paketom, če državni svet ne bo izglasoval veta, skupna vrednost neposredne državne pomoči gospodarstvu brez poroštev povišala na 4,8 odstotka lanskega BDP.
Kot je za Razkrinkavanje.si opozoril Masten, so ocene vrednosti ukrepov nezanesljive. Stroški ukrepov, kot so nadomestila plač delavcem na čakanju in temeljni dohodek za samozaposlene, bodo namreč odvisni od trajanja omejevalnih ukrepov in hitrosti okrevanja gospodarstva. »Če bo zastoj daljši, bo avtomatično porabljenih več sredstev, in obratno,« je zapisal.
Nemčija ukrepe financira iz več virov
Masten je vrednost slovenskih ukrepov v Odmevih primerjal tudi z drugimi državami EU in ugotavljal, da je najvišja v EU. Drugi največji paket ukrepov, je dejal, je sprejela Nemčija.
Kot je pozneje pojasnil za Razkrinkavanje.si, se je pri tem skliceval na članek, objavljen na spletnem mestu mreže evropskih raziskovalcev CEPR, ki so vrednost nemških ukrepov ocenili na nekaj več kot 4,5 odstotka lanskega BDP te države. Članek se opira na raziskavo berlinskega centra Jacquesa Delorsa z 9. aprila o ukrepih držav za omilitev gospodarskih posledic epidemije.
V raziskavi so podatke o ukrepih posameznih članic EU črpali iz objav mednarodnega denarnega sklada, ki navaja, da so nemški protikoronavirusni ukrepi vredni 156 milijard evrov. Za tak znesek se bo Nemčija letos dodatno zadolžila, je ob sprejemanju rebalansa proračuna ocenilo tamkajšnje finančno ministrstvo.
Vendar rebalans nemškega proračuna predvideva zgolj 122,5 milijarde evrov neposrednih fiskalnih ukrepov, kar je 3,6 odstotka lanskega BDP. Še za 33,5 milijarde se bo Nemčija zadolžila zaradi upada davčnih prihodkov med gospodarsko krizo, a to ne pomeni dodatne državne potrošnje. Po drugi strani rebalans ne vključuje nekaterih ukrepov, ki jih je Nemčija sprejela, saj jih bo financirala iz drugih virov.
Nemčija: vsa državna pomoč za 6,9 odstotka BDP
Bolj natančno so nemške ukrepe razdelali pri organizaciji Bruegel. Fiskalnim ukrepom iz rebalansa proračuna so dodali še izdatke za ukrepe, ki jih je nemška vlada napovedala, a jih ni v rebalansu. Gre za dodatne izdatke v vrednosti deset milijard evrov, ki naj bi bili namenjeni za sofinanciranje plač delavcev na čakanju, še približno deset milijard pa naj bi šlo za sofinanciranje bolnišnic, zdravstvenih zavarovalnic in zagonskih podjetij. Brueglov članek vključuje ukrepe, sprejete do 16. aprila.
Skupna vrednost teh ukrepov je po podatkih nemškega statističnega urada 4 odstotke lanskega BDP. Slovenski neposredni fiskalni ukrepi, ki bodo po oceni Econlab consultinga vredni približno 4,6 odstotka BDP, so tako res obsežnejši od nemških.
Nemčija je poleg tega ustanovila še 100 milijard evrov vreden sklad za dokapitalizacijo in nakup deležev v velikih podjetjih. Vendar v nasprotju z ukrepi, kot sta sofinanciranje plač in pomoč samozaposlenim, poraba teh sredstev ne bo avtomatična, temveč bosta o vsaki dokapitalizaciji odločali ministrstvi za finance in gospodarstvo. Če bodo porabili vsa ta sredstva, bodo nemški neposredni fiskalni ukrepi dosegli 6,9 odstotka lanskega BDP, kar je več od slovenskega deleža.
Pri Brueglu so v članek, v katerem primerjajo fiskalne ukrepe držav, vključili enajst držav, med njimi pa ni Slovenije. Prav tako je ni med triindvajsetimi državami, zajetimi v primerjavi centra Jacquesa Delorsa, na katero se sklicuje članek, ki ga je kot vir uporabil Masten. Nobena od raziskav tako ne vključuje presoje finančnih učinkov ukrepov v vseh državah EU, obe pa ugotavljata, da je med analiziranimi državami največji paket ukrepov po deležu v BDP sprejela Nemčija.
Član vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic koronavirusa Igor Masten je v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji dejal, da je neposredna državna pomoč gospodarstvu v Sloveniji najvišja v EU.
Podlaga za njegovo izjavo je bila ocena podjetja Econlab, kjer je Masten eden od partnerjev, njihova ocena pa je nekoliko nižja od vladne.
Po oceni Econlaba bodo ukrepi iz prvega protikoronskega paketa državo stali 4,6 odstotka BDP. Z ukrepi, sprejetimi ta teden, pa se bo skupna vrednost še nekoliko zvišala, na 4,8 odstotka BDP.
Vlada je v predlogih do zdaj sprejetih zakonov vrednost ukrepov ocenila na 6,5 odstotka BDP.
Po ugotovitvah centra Jacquesa Delorsa je Nemčija sprejela nekoliko manjši paket pomoči, in sicer v višini 4,5 odstotka BDP. Vendar so avtorji v raziskavi poleg neposredne pomoči gospodarstvu upoštevali tudi pričakovan izpad davčnih prihodkov zaradi gospodarske krize, ki ne pomeni neposredne pomoči. Upoštevajoč zgolj neposredno pomoč, nobena izmed držav, vključenih v to raziskavo, do 9. aprila ni sprejela obsežnejšega paketa pomoči od Slovenije, ki je raziskava sicer ni zajela. Prav tako ni zajela petih drugih članic EU.
Pri možganskem trustu Bruegel pa so ugotovili, da bo Nemčija gospodarstvu priskočila na pomoč z ukrepi v vrednosti 6,9 odstotka BDP, kar je več od Slovenije. Pri tem so predpostavili, da bodo porabili vsa sredstva 100 milijard evrov vrednega sklada za dokapitalizacijo podjetij. Če je bila ocena Bruegla napačna in vendarle ne bodo porabili vsega denarja, bodo nemški ukrepi znašali 4 odstotke BDP, kar je manj od slovenskega deleža.
Trditev Igorja Mastena označujemo za sivo cono, saj je obseg ukrepov v Nemčiji odvisen od višine porabe sredstev iz sklada za dokapitalizacijo podjetij. Od te je odvisen tudi končni sklep, ali so trenutni slovenski fiskalni ukrepi najvišji med državami članicami EU. Prav tako so ocene vrednosti fiskalnih ukrepov in primerjave med državami nezanesljive, saj bo vsota porabljenih sredstev odvisna od trajanja gospodarskega zastoja.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
