Slovenija je proti večji davčni preglednosti multinacionalk
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
Slovenija podpira cilje, ki jih zasleduje predlog direktive, kljub temu pa se ni mogla strinjati s pravno podlago direktive.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Direktiva bi državam naložila, da od multinacionalnih podjetij v EU zahtevajo, naj poročajo o prihodkih, dobičkih in plačanih davkih. Foto: Evropska unija
Slovenija je s še 11 državami članicami na evropskem svetu blokirala sprejetje direktive, ki bi povečala preglednost multinacionalnih podjetij pri plačevanju davkov. Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da podpirajo vsebino direktive, ne strinjajo pa se z njeno pravno podlago.
Direktiva bi državam naložila, da od multinacionalnih podjetij, ki delujejo v Evropski uniji, zahtevajo, naj poročajo o ustvarjenih prihodkih in dobičku ter plačanih davkih v vsaki posamezni državi članici in državah, ki jih EU uvršča na seznam davčno nekooperativnih jurisdikcij.
Zahteva bi veljala za tista podjetja, ki so na ravni celotne skupine ustvarila več kot 750 milijonov evrov prihodkov v vsakem izmed zadnjih dveh let.
Neenotnost glede pravne podlage
Evropska komisija je direktivo predlagala na podlagi 50. člena pogodbe o delovanju EU. Ta med drugim omogoča poenotenje regulacije podjetij, ki zadeva varovanje interesov družbenikov in »drugih«. Med zadnje po praksi sodišča EU spadajo vse tretje osebe: upniki, konkurenti in javnost. Po mnenju komisije so zahteve za večjo preglednost delovanja multinacionalnih podjetij usmerjene prav v varovanje interesov javnosti.
Slovenija in druge države, ki se niso strinjale s pravno podlago, pa so poudarile, da se vsebina direktive nanaša na davčne zadeve, zato bi morala temeljiti na 115. členu pogodbe.
Po mnenju Maruše Babnik iz zavoda Ekvilib inštitut bi sprememba pravne podlage močno otežila sprejetje direktive. Stopetnajsti člen pogodbe o delovanju EU namreč predvideva uporabo posebnega postopka, po katerem je za sprejetje predloga zahtevano soglasje vseh držav članic in ne zgolj kvalificirana večina, ki je odločala o njem do zdaj.
»Glede na to, kako so države o direktivi razdeljene, si težko predstavljamo, da bi dosegle soglasje,« pravi Babnikova. »S tem so države, ki so se opredelile tako, kot se je Slovenija, zablokirale proces.«
Evropsko komisijo je pri izbiri pravne podlage podprl tudi pravni odbor evropskega parlamenta. Ta se je, enako kot komisija, skliceval na prakso sodišča Evropske unije, ki je zapisalo, da je varovanje interesa »drugih« treba razlagati široko, »brez izključevanja kategorij, ki jih ta beseda lahko označuje«.
Mi in davčno ugodna območja
Tej razlagi nasprotuje deset držav, ki so podpisale skupno izjavo, v kateri so se zavzele za spremembo pravne podlage. Poleg Slovenije so to storili še Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Irska, Latvija, Luksemburg, Malta in Švedska. V utemeljitvi izjave so se podpisnice oprle na mnenje pravne službe evropskega sveta.
Ta je novembra 2016 zapisala, da je iz obrazložitve predloga direktive razvidno, da je njen namen otežiti izogibanje plačevanju davkov in zbrati več davčnih prihodkov. Zato bi po njihovem mnenju predlog morali obravnavati kot davčno zadevo po 115. členu pogodbe. O utemeljitvi evropske komisije, da s predlagano direktivo varuje interes javnosti, pa so zapisali, da interesa davčne blagajne ni mogoče enačiti z interesom javnosti, ki ga je dopustno varovati na podlagi 50. člena pogodbe.
Prejšnji teden je pravna služba evropskega sveta poskrbela za še en preobrat. Njena predstavnica Therese Blanchet je na svetu za ekonomske in finančne zadeve pri evropskem svetu poudarila, da pravna služba stoji za svojim mnenjem.
Hkrati je zatrdila, da lahko evropski svet direktivo sprejme po obstoječi pravni podlagi in s kvalificirano večino, če za to obstaja politična volja. Treba bi bilo le spremeniti obrazložitev, tako da bi bolj jasno poudarili, da je namen direktive regulacija podjetij. Pravna služba sveta je kot svetovalno telo pri tem pripravljena pomagati, je še dodala Blanchetova.
To kaže, da »ni problem v pravu, temveč v pomanjkanju politične volje«, je ta preobrat komentirala Maruša Babnik.
Slovenija se obrača po vetru
Vlada v prvem predlogu stališča do predloga direktive iz leta 2016 pravne podlage ni problematizirala. »Pristop evropske komisije je po mnenju Republike Slovenije ustrezen način, da se poveča transparentnost poslovanja družb,« so zapisali.
Tudi leta 2017 je Slovenija še podpirala sprejetje direktive na podlagi 50. člena, ki za to zahteva le kvalificirano večino. Tako stališče so takrat na ministrstvu za gospodarstvo zapisali v odgovoru na vprašanje zavoda Ekvilib inštitut, ki je sodeloval pri pripravi poročila mreže nevladnih organizacij o vlogi EU pri mednarodnem izogibanju plačevanju davkov.
Do aprila 2018 je slovenska vlada spremenila mnenje, kar kaže predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive. Kot je mogoče razbrati iz dokumenta, je bilo razlog za to predvsem nasprotovanje ministrstva za finance. Nasprotovali so javnemu razkrivanju davčnih informacij in predlagali črtanje vseh določb, ki predvidevajo javno objavo podatkov.
Podredno pa je finančno ministrstvo predlagalo spremembo pravne podlage s 50. na 115. člen, torej da za potrditev ne bi bila več zahtevana kvalificirana večina, temveč soglasna odločitev na evropskem svetu.
V predlogu stališča iz leta 2018 je vlada zapisala še, da kljub pomislekom ne bo nasprotovala nadaljevanju postopka po obstoječi pravni podlagi (50. člen pogodbe), če med državami članicami ne bo soglasja za njeno spremembo. Leto in pol pozneje je Slovenija vztrajala pri spremembi, kljub temu da tega soglasja ni.
Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da so stališče spremenili po podrobni preučitvi predloga direktive. V prvem predlogu stališča iz leta 2016 je namreč vlada ob podpori direktivi vložila tudi preučitveni pridržek, v katerem je izrazila skrb glede vpliva javne objave davčnih podatkov na konkurenčnost podjetij.
Kot so pojasnili na ministrstvu, je vlada pridržek »konkretizirala spomladi leta 2018 po opravljenem posvetovanju, zlasti z ministrstvom za finance, ki je najbolj aktivno sodelovalo v posvetovanju«.
Iz predloga stališča vlade je razvidno, da je pomisleke proti direktivi v okviru sodelovanja javnosti pred pripravo stališča Slovenije do predloga direktive izrazila tudi družba Krka, ki bi jo nova pravila zavezala k javni objavi davčnih podatkov. Navedla je, da bi laična javnost te utegnila napačno interpretirati, kar bi lahko vodilo v škodljive posledice za podjetje. Opozorila pa je tudi na dodatno administrativno breme, ki naj bi ga ukrep prinesel.
Pri Krki so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da podatke o plačanih davkih po posameznih državah sporočajo davčnim organom in s tem podpirajo davčno preglednost poslovanja podjetja.
Vlada je v predlogu stališča še zapisala, da je pri razkrivanju davčnih informacij z vidika varovanja poslovnih skrivnosti in učinkov na konkurenčno prednost podjetij potrebna velika pazljivost. Prav tako je, nekoliko nasprotujoče, trdila, da dodatna preglednost poslovanja ne bi škodila konkurenčnosti evropskih podjetij.
Škoda za slovenska podjetja
Danes vlada trdi drugače. Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, bi razkritje davčnih informacij »lahko imelo neugoden ali celo škodljiv vpliv tudi na slovenska podjetja«. Te informacije bi zato po njihovem mnenju morale ohraniti naravo davčne tajnosti.
Na ministrstvu pravijo, da bi razkritje podatkov lahko pomenilo poseg v poslovno skrivnost, kar bi zmanjšalo konkurenčnost slovenskih podjetij v primerjavi z, denimo, ameriškimi ali kitajskimi, ki jim tovrstnih podatkov ne bo treba razkriti, če nimajo podružnic v EU.
Podobno kot Krka tudi gospodarsko ministrstvo zdaj opozarja, da bi lahko javnost podatke napačno interpretirala, kar naj bi škodljivo vplivalo na ugled slovenskih podjetij. Prav tako so zapisali, da bi ukrep prinesel dodatno administrativno breme, česar pa niso podrobneje razložili.
Maruša Babnik z Ekvilib inštituta je te argumente zavrnila. Če podjetje ni sposobno podatkov o svojem poslovanju predstaviti tako, da bi bili razumljivi širši javnosti, po njenem »bodisi počne nekaj nelegitimnega bodisi ima hude težave s komuniciranjem«.
O dodatnem administrativnem bremenu pa Babnikova pravi, da so multinacionalna podjetja informacije o ustvarjenih prihodkih in plačanih davkih po posameznih državah že dolžna sporočati davčnim organom na podlagi evropske direktive iz leta 2016. Javno razkritje tako po njenem mnenju ne bi prineslo dodatnih bremen.
Podobne informacije so prav tako že zdaj zavezani javno objavljati banke ter podjetja v rudarski in gozdni industriji, je še dodala Babnikova, ki pravi, da doslej ni bilo dokazov o negativnem vplivu na njihovo konkurenčnost.
Katera slovenska podjetja bi ukrep lahko prizadel?
Lani je po podatkih poslovne baze Bisnode 11 slovenskih podjetij ustvarilo več kot 750 milijonov evrov prihodkov. Deset od teh jih izpolnjuje vse kriterije v predlogu direktive, ki bi jih zavezali k javni objavi davčnih podatkov: Krka, Petrol, Gen-I, Revoz, HSE, Mercator, Lek, Gorenje, OMV Slovenija in Spar Slovenija.
Podatkov o tem, koliko tujih multinacionalk, ki na ravni celotne skupine presegajo navedene prihodke, ima tudi podružnico v Sloveniji, ni.
Na ministrstvu za gospodarstvo, ki zastopa stališče celotne vlade, so poudarili, da podpirajo cilje in vsebino direktive, a se ne strinjajo s pravno podlago. Obenem navajajo še zadržke glede vsebine, saj da bi sprejetje direktive lahko imelo negativne posledice za slovenska podjetja.
Iz javno dostopnih informacij o oblikovanju stališča Slovenije do predloga direktive pa je razvidno, da je ministrstvo za finance najprej nasprotovalo javni objavi davčnih podatkov, šele podredno pa predlagalo spremembo pravne podlage.
Pri zahtevi za spremembo pravne podlage se vlada sklicuje na mnenje pravne službe evropskega sveta, kjer pa pojasnjujejo, da so pravni zadržki premostljivi, če obstaja politična volja. Trditev, da vlada podpira cilje direktive, ne strinja pa se s pravno podlago, ni podprta z dovolj argumenti, zato jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo tudi za neutemeljeno.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.