Spletna anketa o predčasnih volitvah je zavajajoča
Avtorica: Katarina Bulatović
»Bistvo vsake raziskave javnega mnenja ni velikost vzorca, temveč njegova reprezentativnost,« je poudarila direktorica inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt.. Foto: Unsplash
Po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca so na portalu maribor24.si objavili spletno anketo, v kateri so bralce spraševali, za koga bi glasovali na predčasnih volitvah.
Zapisali so, da je 20 odstotkov anketirancev izbralo stranko SDS, 18 odstotkov se jih je odločilo za LMŠ, na tretjem mestu je s 16 odstotki pristala SMC, na četrto pa se je z 12 odstotki glasov uvrstila neparlamentarna stranka Dobra država. Prispevek so naslovili »SMC ob boku največjim«.
Na podlagi rezultatov ankete so ugotavljali, da »se kaže politični potencial SMC, ki ostaja v širši podravski regiji pomemben politični faktor in ohranja relativno visoko podporo«. Dodali so še, da je glas oddalo 1392 ljudi.
Vzorec ni reprezentativen
»Anketa je popolnoma neverodostojna, ker ne upošteva osnovnih metodoloških standardov,« je za Razkrinkavanje.si dejal dr. Samo Uhan s centra za raziskovanje javnega mnenja na fakulteti za družbene vede.
Prvi pogoj za sklepanje o mnenju splošne populacije je zagotovitev reprezentativnosti vzorca, je opozoril Uhan. To pomeni, da je treba z zbiranjem odgovorov zajeti lastnosti celotne populacije. Pri tem je bolj kot število anketiranih pomembna struktura sodelujočih, kar pa je pri spletnem anketiranju praviloma nemogoče nadzirati, saj vanj vključimo le del uporabnikov spleta, je dodal.
Na portalu niso pojasnili vzorca ankete, prav tako niso navedli, v katerem obdobju so zbirali odgovore in kakšna je vzorčna napaka, odvisna od tipa vzorca. »Anketa, ki ne pojasni načina zbiranja podatkov, ni dobesedno nič vredna. Če samo nekaj naključnih ljudi klikne na spletno povezavo, to ni anketa, ampak manipulacija javnosti. To pa je škodljivo,« je dejal Uhan.
»Bistvo vsake raziskave javnega mnenja ni velikost vzorca, temveč njegova reprezentativnost. Portali s spletnimi anketami brez tega zavajajo svoje bralce,« je za Razkrinkavanje.si poudarila direktorica inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt.
Tudi Božič Maroltova je opozorila, da na portalu ankete niso izvedli po pravilih javnomnenjskih raziskav. Zato rezultati glasovanja in naslov prispevka »SMC ob boku največjim« izkrivljajo dejansko podporo strankam, je dejala.
Ta pravila od leta 1947 določa mednarodna organizacija za merjenje javnega mnenja in trženjskih raziskav Esomar. Upoštevajo jih evropske in svetovne organizacije za merjenje javnega mnenja, kot sta Wapor in ISSP.
Zadnja anketa, ki jo je Mediana med 18. januarjem in 3. februarjem na reprezentativnem vzorcu opravila za Delo, je pokazala, da bi za SMC glasovalo 2,5 odstotka vprašanih, s čimer bi se med trinajstimi strankami uvrstila na sedmo mesto. To je 13,5 odstotne točke manj od deleža, ki so ga navedli na portalu.
Zadnja anketa, ki jo je za Dnevnik in Večer, sicer pred Šarčevim odstopom, med 14. in 16. januarjem na reprezentativnem vzorcu izvedla agencija Ninamedia, pa je stranki SMC pokazala 0,3-odstotno podporo.
Na portalu maribor24.si so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so objavili spletno anketo, v kateri so bralci lahko glasovali skoraj dva dni. Za to se je odločilo 1392 ljudi, kar je razvidno iz članka, ti pa so lahko s posamezne naprave glasovali le enkrat, so dodali. »SMC in Dobra država sta prejeli precej več glasov kot v drugih anketah. Izhajajoč iz tega smo oblikovali naslov članka,« je še zapisal urednik portala.
Na portalu, kjer so bralce v spletni anketi spraševali, koga bi volili na predčasnih volitvah, niso navedli, na kakšnem vzorcu anketiranih so zbirali podatke. Prav tako ni jasno, v katerem obdobju so zbirali podatke in kakšna je vzorčna napaka. Spletna anketa, objavljena na portalu maribor24.si, ne upošteva osnovnih metodoloških standardov, zato je tudi njen rezultat zavajajoč. Prispevek portala označujemo za manipulacijo.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
