Svoboda medijev v Sloveniji najmanjša v času tretje Janševe vlade
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Slovenija je padla na lestvici svobode medijev zdaj in zrasla v času Janševe vlade.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po javnomnenjski raziskavi Ogledalo Slovenije so Slovenci lani jeseni medijem zaupali bolj kot objavam na družbenih omrežjih, ki so med merjenimi uživala najmanj zaupanja. Foto: Daniel Novakovič/STA
Boris Tomašič, voditelj televizijske oddaje Kdo vam laže na Novi24TV, je 6. januarja trdil, da je Slovenija »padla na lestvici svobode medijev zdaj in zrasla v času Janševe vlade«.
Navezal se je na niz objav ministrice za kulturo Aste Vrečko na omrežju X, v katerih je trdila, da je Slovenija zaradi dejavnosti prejšnje vlade glede STA in RTVS padla na lestvici svobode medijev, kar je bil eden izmed povodov za nastanek evropskega akta o svobodi medijev.
Indeks svobode medijev meri neprofitna organizacija Novinarji brez meja, definirajo pa jo kot svobodo novinarjev, da lahko izbirajo, objavljajo in razširjajo novice v javnem interesu neodvisno od političnega, ekonomskega, pravnega in skupnostnega vmešavanja ter brez groženj njihovi telesni in duševni varnosti.
Države na podlagi indeksa razvrstijo na lestvici od tistih z najbolj svobodnimi do tistih z najmanj svobodnimi mediji. Glede na vrednost indeksa jih razporedijo v pet kategorij, od dobre situacije, ki je na zemljevidu obarvana zeleno, do zelo resne situacije, ki je obarvana rdeče.
Novinarji brez meja so v metodologiji opozorili, da vsak posodobljeni indeks svobode medijev odraža stanje v koledarskem letu pred njegovo objavo. Profile držav pred objavo indeksa dopolnijo z dogodki, ki so se zgodili v času od konca koledarskega leta do objave in bi lahko vplivali na svobodo medijev, denimo začetek vojne v državi ali večji napad na novinarje.
V Sloveniji indeks svobode medijev spremljajo od leta 2002.
Leta 2020 se je Slovenija glede na stanje v letu 2019, ko je vlado vodil Marjan Šarec, uvrstila na 32. mesto. Leto kasneje, ko je vladi predsedoval Janez Janša, je padla na 36. mesto.
Na lestvici svobode medijev leta 2022 je bila Slovenija 54., Novinarji brez meja so jo uvrstili med države s »problematičnim stanjem« svobode medijev zaradi zakonov, ki so omejevali delovanje novinarjev, podobno kot na Poljskem, Madžarskem, v Grčiji in Albaniji.
Leta 2022, ko je v drugi polovici leta vlado že vodil Robert Golob, se je Slovenija uvrstila na 50. mesto. Naslednje leto je položaj še izboljšala in dosegla 42. mesto, s čimer se je spet uvrstila v skupino držav z »zadovoljivim stanjem« svobode medijev.
Društvo novinarjev Slovenije je ta rezultat ob lanskem svetovnem dnevu svobode medijev ocenilo za boljšega od rezultata v letu 2022, a opozorilo, da se Slovenija »na lestvici ne more odlepiti od repa držav, v katerih je stanje zgolj zadovoljivo«.
Novinarji brez meja indeks od leta 2022 določajo na podlagi kvantitativnih podatkov o napadih na novinarje ali medije v državi ter kvalitativne analize odgovorov na ankete s 123 vprašanji o politični situaciji, zakonodaji, gospodarskem stanju, družbeno-kulturnem ozadju in varnosti v posamezni državi. Odgovore podajo novinarji, raziskovalci in zagovorniki človekovih pravic.
Metodologija do vključno 2021. je bila podobna, a ne povsem enaka. Anketna vprašanja so bila denimo do tedaj med drugim povezana tudi s pluralizmom, neodvisnostjo medijev, samocenzuro in zakonodajo.
Ob spremembi metodologije so Novinarji brez meja opozorili na previdnost pri primerjavi rezultatov med letoma 2021 in 2022, saj so denimo za Rusijo, Ukrajino in Mali upoštevali podatke do marca 2022. Toda v regionalnem poročilu za leto 2022 so Slovenijo neposredno izpostavili kot eno izmed držav, ki so sprejele »krute zakone proti novinarjem«.
Evropski poslanci so marca lani sprejeli akt o svobodi medijev, ki od držav članic EU zahteva, da ščitijo svobodo medijev, prepoveduje pa tudi kakršnokoli poseganje v uredniške odločitve. Evroposlanka iz Romunije, sicer poročevalka s tega področja, Ramona Strugariu je ob sprejetju akta dejala, da je to »odgovor Orbánu, Ficu, Janši, Putinu in tistim, ki hočejo medije spremeniti v lastno propagandno orodje ali širiti lažne novice in destabilizirati demokracijo«.
Tomašič je v odzivu dejal, da je »povsem jasno, da se lestvica nanaša na leto, ki je zapisano v poročilu, in da nima nobenega smisla, da bi zapisali indeks svobode medijev za leto 2021, mislili pa bi leto 2020«. Po njegovem gre za iskanje malenkosti v interpretaciji, medtem ko razmere v slovenskih medijih še nikoli niso bile tako slabe.
SKLEP
Boris Tomašič, voditelj oddaje Kdo vam laže na Novi24TV, je 6. januarja trdil, da je Slovenija »padla na lestvici svobode medijev zdaj in zrasla v času Janševe vlade«.
Po metodologiji Novinarjev brez meja, ki merijo indeks medijske svobode v 180 državah in jih razvrščajo na lestvico svobode medijev, vsakoletne lestvice odražajo stanje za polno koledarsko leto pred objavo. Pri tem profile držav od konca leta do objave dopolnijo z morebitnimi izrednimi dogodki, ki vplivajo na svobodo medijev. Čim višja je uvrstitev, tem bolj svobodni so po njihovi oceni mediji v posamezni državi.
Ko je Janez Janša marca 2020 nastopil mandat, je bila Slovenija 32. na lestvici Novinarjev brez meja. V tem letu se je indeks nekoliko poslabšal, kar je državo potisnilo na 36. mesto, v prvem polnem letu Janševe vlade, 2021., pa se je zelo poslabšal – do uvrstitve na 54. mesto, kar je bil najnižji rezultat države v zgodovini merjenja tega indeksa v Sloveniji. Z njim je Slovenija postala država, v kateri je stanje v medijih problematično.
V letu 2022, ko je državo pol leta vodila vlada Janeza Janše, nato pa sedanja vlada, se je indeks nekoliko izboljšal in državi zagotovil 50. mesto. Lani je uvrstitev spet popravila, ko se je uvrstila osem mest višje, na 42. mesto.
Trditev, da se je svoboda medijev v Sloveniji v času zadnje vlade Janeza Janše povečala, zdaj pa se je zmanjšala, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).