Ni res, da kemoterapija samo uničuje in zastruplja
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Kemo[terapija] je dejansko kot atomska bomba, ki jo vržemo na sistem in ki poruši vse pred sabo. Dobro in slabo. Vzrok ni odpravljen, ker pri tem nič ne zdravimo, samo uničujemo in zastrupljamo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po navedbah nacionalnega inštituta za javno zdravje zdravstveni postopki, kot sta presaditev organov in kemoterapija, brez učinkovitih antibiotikov ne bi bili mogoči. Foto: Ivan Samkov/Pexels
Uporabnik facebooka je 15. decembra lani na tem družbenem omrežju objavil osebno izkušnjo svojega očeta, ki naj bi raka pozdravil na povsem naraven način, z vitaminom B17 oziroma amigdalinom in dieto. V enem mesecu od objave je zapis delilo več kot 670 uporabnikov.
Uporabnik je v komentarjih pod objavo trdil, da je kemoterapija »kot atomska bomba, ki jo vržemo na sistem in ki poruši vse pred sabo. Dobro in slabo«. Po njegovem mnenju s kemoterapijo »nič ne zdravimo, samo uničujemo in zastrupljamo«. Pojasnil je, da je očetovo izkušnjo opisal v komentarjih namesto v objavi, ker »bi jo sicer lahko cenzurirali oziroma izbrisali«, in opozoril, da opisana izkušnja ni zdravstveni nasvet.
Domen Ribnikar, predstojnik sektorja internistične onkologije na ljubljanskem onkološkem inštitutu, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da kemoterapija pomeni zdravljenje s klasičnimi citostatiki – zdravili, ki preprečijo nadaljnjo rast in delitev rakavih celic. Citostatiki neposredno učinkujejo na genetski material rakavih celic ali pa vplivajo na celice v določenih fazah, kot je faza delitve. Različne vrste raka zdravijo različno.
Sistemsko zdravljenje rakavega obolenja pomeni, da najprej z operacijo odstranijo tumor, če je to mogoče in če ni oddaljenih zasevkov, nato pa uvedejo terapijo z zdravili, denimo kemoterapijo, imunoterapijo ali biološko terapijo. S tem odstranijo tudi mikroskopske ostanke bolezni v telesu, ki jih za zdaj še ne morejo najti in odstraniti drugače, je pojasnil. Po njegovi oceni večina rakavih bolnikov ozdravi prav zaradi učinkovitega sistemskega zdravljenja.
Po Ribnikarjevem pojasnilu se onkologi za potek zdravljenja rakavega bolnika odločijo na podlagi vrste raka, stadija oziroma stopnje, do katere se je bolezen razvila, in njenih bioloških značilnosti, denimo nevarnosti oziroma malignosti tumorja.
Od teh dejavnikov je odvisno, kolikšno je tveganje za ponovitev bolezni. Čim višji je stadij bolezni in čim slabše so biološke značilnosti tumorja, tem večja je verjetnost ponovitve, četudi so zdravniki sistemsko terapijo izvedli na najboljši možen način.
Ker zdravila pri kemoterapiji vplivajo na hitro deleče se rakave celice, lahko nehote zavirajo tudi hitro deleče se zdrave celice v telesu, na primer celice lasnih mešičkov, sluznice prebavnega trakta in kostnega mozga, je naštel Ribnikar. Posledično se pri bolnikih pojavijo neželeni stranski učinki, kot so izpadanje las, vnetje ustne votline in bolečine v mišicah. Vpliva lahko tudi na celice kostnega mozga, s tem pa na imunski sistem, saj povzroči prehodno slabokrvnost ali se poveča tveganje za okužbe, predvsem bakterijske in glivične.
Tveganje za okužbo je pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo odvisno od njihove starosti, spremljajočih bolezni, vrste raka in izbranega načina zdravljenja. Najbolj so okužbam izpostavljeni bolniki z rakom limfatičnih tkiv, denimo bezgavk ali kostnega mozga, ki jih zdravijo z agresivnejšimi zdravili.
Ribnikar je opozoril, da se pri bolnikih zaradi kemoterapije lahko pojavijo splošni neželeni učinki. Lahko se hitro utrudijo, so brez moči ali jim je slabo. Specifični neželeni učinki so odvisni od vrste in odmerka zdravila, bolnikove starosti in spremljajočih bolezni. To so denimo propad mišičnih celic v srcu ali mravljinčenje prstov. Pri nekaterih mešanicah zdravil se lahko desetletje in več po zdravljenju pojavi akutni krvni rak.
V pregledni študiji o razvoju kemoterapije, leta 2022 objavljeni v recenzirani znanstveni reviji Genes & Diseases, so ugotovili, da je kemoterapija dobro klinično raziskan in evalviran način zdravljenja raka. Njen glavni cilj je nevtralizacija rakavih celic in ublažitev posledic, ki jih povzroča rast tumorja. Čeprav so v študiji potrdili, da se po kemoterapiji pojavijo neželeni stranski učinki, pa je ta občutno izboljšala povprečne možnosti za preživetje bolnikov.
Avtor objave na facebooku se je skliceval na pozitivne učinke vitamina B17 oziroma amigdalina na zdravljenje raka. Ribnikar je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da »za zdaj ni nobenih kliničnih podatkov o tem, da bi bil amigdalin uspešen pri zdravljenju raka«.
Študija, leta 2023 objavljena v recenzirani strokovni reviji International Journal of Molecular Sciences, je potrdila, da so nekatere raziskave na živalih pokazale potencialne protirakave lastnosti amigdalina in njegove sintetične različice laetrila. Ob tem so opozorili na nevarnost strupenih učinkov pretirane uporabe amigdalina, saj se v telesu med drugim pretvori v cianid, ki lahko povzroči neželene stranske učinke, kot so pospešeno bitje srca, zmedenost, slabost, tudi komo ali smrt.
Decembra 2021 smo poročali o oglaševanju prehranskih dopolnil Rens, ki naj bi rakavim bolnikom zaradi vsebnosti amigdalina v olju mareličnih jedrc pomagala pri zdravljenju. Na onkološkem inštitutu so uredništvu takrat pojasnili, da amigdalin postane strupen, ko se pretvori v cianid.
Uporabnika facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Uporabnik facebooka je 15. decembra lani trdil, da je kemoterapija »kot atomska bomba, ki jo vržemo na sistem in ki poruši vse pred sabo. Dobro in slabo«. Dodal je, da s kemoterapijo »nič ne zdravimo, samo uničujemo in zastrupljamo«.
Po pojasnilu Domna Ribnikarja, predstojnika sektorja internistične onkologije na onkološkem inštitutu, je kemoterapija zdravljenje s klasičnimi citostatiki, torej z zdravili, ki preprečujejo nadaljnjo rast in delitev rakavih celic.
Zdravniki v postopku zdravljenja raka, če je to mogoče in če ni oddaljenih zasevkov, odstranijo tumor, nato pa pri večini začnejo sistemsko terapijo z različnimi zdravili, med drugim s kemoterapijo. Ribnikar je opozoril, da tako odstranijo tudi mikroskopske ostanke raka v telesu, ki jih za zdaj še ne znajo izslediti in odstraniti drugače.
Večina rakavih bolnikov ozdravi prav zaradi učinkovitega sistemskega zdravljenja, je pojasnil. Kljub temu je ponovitev bolezni možna, predvsem če gre za naprednejšo stopnjo raka in če je tumor nevarnejši.
Ker kemoterapija preprečuje hitro delitev rakavih celic, lahko vpliva tudi na hitro deleče se zdrave celice, kot so celice lasnih mešičkov in kostnega mozga. Zato se po kemoterapiji pojavijo neželeni stranski učinki, denimo izpadanje las in poslabšanje odpornosti proti okužbam. Nekateri neželeni stranski učinki se pojavijo le pri določenih citostatikih – zdravilih, ki preprečijo nadaljnjo rast in delitev rakavih celic.
Učinkovitost kemoterapije kot metode zdravljenja raka, ki kljub morebitnim neželenim stranskim učinkom izboljšuje možnost za preživetje bolnikov, so potrdili tudi v pregledni študiji, leta 2022 objavljeni v recenzirani znanstveni reviji Genes & Diseases.
Trditev, da kemoterapija poruši vse pred sabo, dobro in slabo, ter da z njo nič ne zdravimo, samo uničujemo in zastrupljamo, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).