Deforestacija v Mjanmaru, dobički tudi v Sloveniji
Matej Zwitter, novinarji ICIJ
—
Tikov les zaradi odpornosti proti vremenskim vplivom cenijo v ladjarski industriji, toda največje zaloge so v Mjanmaru, kjer stroka opozarja na razširjeno nezakonito sečnjo. Evropska podjetja, tudi iz Slovenije, iščejo obvode za uvoz dragocenega lesa, je pokazala mednarodna novinarska preiskava.
Ilustracija: Ricardo Weibezahn/ICIJ
Ključne ugotovitve
Tikovina iz mjanmarskih tropskih gozdov se zaradi velike gostote in odpornosti proti vremenskim vplivom med drugim uporablja za ladijske palube.
Toda evropska komisija že več kot pet let opozarja, da uvoz tega lesa zaradi pomanjkljivih informacij o izvoru, nelegalne sečnje in razširjene korupcije v Mjanmaru ni skladen z evropskimi pravili o preprečevanju deforestacije.
Nekatera evropska podjetja so obvod našla v Italiji, kjer se je uvoz kljub priporočilom komisije neovirano nadaljeval.
Med njimi je tudi slovensko podjetje CMG International, sicer v lasti italijanskega državljana, ki je v preteklosti posloval v davčnih oazah.
V začetku aprila 2021 so delavci v pristanišču v Jangonu na manjšo kontejnersko ladjo natovorili zabojnik dragocene tikovine iz mjanmarskega tropskega gozda. Ladja je v tistem obdobju redno potovala med Jangonom in pristanišči v jugovzhodni Aziji.
Že več kot tri leta prej so strokovnjaki pri evropski komisiji opozorili, da uvoz tega lesa ni skladen z evropskimi pravili o preprečevanju deforestacije. Toda ta tovor je bil namenjen prav v Evropo, natančneje v beneško pristanišče. Kupec je bilo slovensko podjetje.
Dokumentacijo o pošiljki je Oštro dobil na vpogled v okviru projekta Deforestacija, d. o. o., v katerem je sodelovalo 39 medijev, koordiniral pa ga je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Dokumenti se večinoma nanašajo na leti 2021 in 2022.
Kljub omejitvam uvoza lesa iz Mjanmara so nekatera evropska in ameriška podjetja s tem nadaljevala, kažejo dokumenti, ki so jih z ICIJ delili organizacija za varstvo človekovih pravic Justice for Myanmar, britanski medij Finance Uncovered in skupina Distributed Denial of Secrets, ki se zavzema za transparentnost informacij v javnem interesu.
V Evropi se je kot središče za uvoz eksotičnega lesa iz Mjanmara uveljavila Italija, ki je obseg te trgovine v dveh letih podvojila. Liberalen pristop tamkajšnjih oblasti so izkoristili trgovci iz drugih evropskih držav, in tako les na evropski trg uvozile prek italijanskih pristanišč.
Med njimi je tudi slovensko podjetje CMG International, ki je pošiljko tikovine uvozilo skozi beneško pristanišče le dva meseca prej, preden je Evropska unija zaradi državnega udara v Mjanmaru uvedla sankcije na uvoz iz te države. Podjetje sicer nima vpisanega dejanskega lastnika, največji formalni lastnik pa je italijanski državljan Massimiliano Caramello Canzone, ki je v preteklosti posloval v davčnih oazah.
Nezavezujoče strokovno mnenje
Površina gozdov v Mjanmaru se je od leta 2001 skrčila za približno površino Švice, kažejo podatki spletne platforme za spremljanje svetovnih gozdov Global Forest Watch. Med najbolj edinstvenimi vrstami mjanmarskega lesa je tik, ki se zaradi velike gostote in odpornosti proti vremenskim vplivom med drugim uporablja za ladijske palube.
Paluba iz tika na sejmu Interboot 2020 v Friedrichshafnu. Foto: Matti Blume, licenca Creative commons
Med največjimi kupci mjanmarskega lesa so podjetja v EU in ZDA, kažejo ugotovitve novinarjev ICIJ. Po podatkih mjanmarske vlade je država leta 2022 izvozila za 106 milijonov dolarjev lesa, od tega so ZDA in EU po podatkih Eurostata in Združenih narodov v istem obdobju uvozile za 47 milijonov dolarjev lesnih proizvodov.
Izključne pravice za izkoriščanje gozdov ima državno podjetje Myanma Timber Enterprise (MTE), ki pa sečnjo prepušča gozdarskim podjetjem, tudi takim, ki jih nadzoruje tamkajšnja vojska. Območja sečnje so pogosto v odročnih gozdovih zunaj nadzora okoljskih nadzornikov, ki opozarjajo, da je izvor lesa včasih nemogoče preveriti.
Uradne evidence se pogosto močno razlikujejo od situacije v gozdovih, je za ICIJ pojasnil Win Myo Thu, nekdanji vladni svetovalec, sicer pa okoljski aktivist in soustanovitelj mjanmarske organizacije Advancing Life and Regenerating Motherland (ALARM).
Strokovnjaki Združenih narodov in Evropske unije so v poročilu iz leta 2019 opozorili, da so oznake na hlodih včasih tako slabo vidne, da ni mogoče potrditi njihovega izvora, v drugih primerih pa oznak sploh ni bilo, kar je znak, da so bila drevesa posekana nelegalno.
Da je nemogoče zagotoviti sledljivost lesa iz Mjanmara, je septembra 2017 ugotovila tudi strokovna skupina evropske komisije za zaščito gozdov. Pojasnili so, da so informacije o izvoru lesa in o odobreni sečnji pomanjkljive, v dobavnih verigah se pogosto meša legalno in nelegalno posekan les, poleg tega je v državi razširjena korupcija. Tveganja, da les izvira iz nelegalne sečnje, zato po njihovem mnenju ni mogoče obvladovati.
Stališče strokovne skupine sicer za države članice ni zavezujoče. Če ga upoštevajo, pa v praksi to pomeni, da se uvoz tikovine iz Mjanmara šteje za nezakonitega, so za Oštro pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki sodeluje v ekspertni skupini. Po evropski uredbi o lesu morajo namreč trgovci za vsak kos lesa, ki ga dajo na evropski trg, zagotoviti sledljivost ter oceniti in zmanjšati tveganje, da izvira iz nezakonite sečnje.
V Sloveniji je sicer finančna uprava, ki je pristojna za nadzor izvajanja uredbe o lesu, uvoz iz Mjanmara med letoma 2017 in 2019 postopoma ustavila.
Toda leto kasneje so slovenska podjetja zopet uvozila za 53 tisoč evrov lesnih izdelkov, kar je sicer manj kot desetina uvoza iz leta 2017. Na vprašanje, kako je to mogoče kljub mnenju strokovne skupine, da tak uvoz ni legalen, so na finančni upravi za Oštro odgovorili le, da uredba o lesu uvoza ne prepoveduje.
Papirnati postanek v Ljubljani
Nekatera podjetja so po vsem sodeč našla obvod v Italiji, kjer se je uvoz kljub priporočilom evropske komisije neovirano nadaljeval. Leta 2021 je tako v beneško pristanišče prispela pošiljka tikovine iz Mjanmara v vrednosti 25 tisoč dolarjev, namenjena slovenskemu podjetju CMG International, kaže izvozna carinska deklaracija, ki jo je Oštro dobil na vpogled v okviru projekta Deforestacija, d. o. o.
Po dostopnih podatkih to ni bil edini posel CMG Internationala z mjanmarskim lesom. Podjetje je bilo namreč eden od prejemnikov pošiljk tropskega lesa iz te države, ki so jih po informacijah nevladne organizacije Environmental Investigation Agency (EIA) med januarjem 2018 in oktobrom 2020 ocarinili italijanski organi. Poslovna poročila podjetja še kažejo, da je v letih 2020 in 2021 ustvarilo približno 260 tisoč evrov prihodkov, ni pa jasno, kolikšen delež prihodkov je ustvarilo z uvozom iz Mjanmara.
Podjetje je sicer registrirano na Parmovi ulici v Ljubljani, toda po dostopnih podatkih ima v Sloveniji le poštni nabiralnik. Zaposlenih nima, njegovo lastništvo pa je zavito v tančico skrivnosti.
Dvotretjinski lastnik je namreč Massimiliano Caramello Canzone, ki je v preteklosti deloval kot ponudnik fiduciarnih storitev, po podatkih iz panamskih in Pandorinih dokumentov pa je imel vlogo v več podjetjih v davčnih oazah.
Ali v CMG Internationalu deluje v svojem imenu ali kot slamnati zastopnik, ni jasno, na vprašanja Oštra pa se Canzone ni odzval. Podjetje sicer v registru dejanskih lastnikov, ki ga vodi agencija Ajpes, nima vpisanega dejanskega lastnika, čeprav bi to moralo storiti osem dni po vpisu v poslovni register.
Tretjinski lastnik je Marco Miccadei, ki je obenem tudi direktor italijanskega podjetja CMG, ki se prav tako ukvarja z lesom.
Ali je tikovina, ki jo je podjetje uvozilo prek Benetk, naposled prispela na ozemlje Slovenije, iz dokumentacije ni jasno. Miccadei je za Oštro pojasnil, da jo je CMG International prodal v Italiji. Zatrdil je, da je imel vso potrebno dokumentacijo, s katero je dokazal skladnost z zahtevami uredbe o lesu, kar so pri uvozu potrdili tudi italijanski organi.
Kot je še pojasnil, sta podjetje s partnerjem ustanovila leta 2019, da bi vstopila v posel obnavljanja plovil v severnem Jadranu in na Hrvaškem. Toda ta poslovni načrt je nastal pred pandemijo, od takrat pa je po Miccadeievih trditvah podjetje izvedlo le en posel z Mjanmarom. Letos ga nameravajo likvidirati.
Ilustracija: Ricardo Weibezahn/ICIJ
Nelojalna konkurenca
Zaradi liberalnega pristopa italijanskih oblasti do uvoza mjanmarskega lesa v času, ko so druge evropske države to trgovino ustavljale, je Italija postala vozlišče za uvoz v Evropo. Med letoma 2017 in 2019 se je vrednost uvoženega tropskega lesa iz Mjanmara več kot podvojila, na dobrih 22 milijonov evrov, kažejo podatki Eurostata.
Druga največja uvoznica je bila leta 2019 Hrvaška. Tam se je uvoz iz Mjanmara v dveh letih povečal za skoraj 15-krat, toda v skupni vrednosti je s 3,7 milijona evrov ostal krepko za italijanskim.
Sočasno se je povečal tudi izvoz tropskega lesa iz Italije in Hrvaške v Slovenijo. Kolikšen del tega lesa je izviral iz Mjanmara, iz statističnih podatkov ni mogoče ugotoviti, kot kaže poslovanje enega od slovenskih uvoznikov, pa je bila vsaj del tega uvoza mjanmarska tikovina.
Podjetje ABC Net se na spletnem mestu predstavlja kot največji uvoznik eksotičnega lesa v Sloveniji in med drugim ponuja mjanmarski tik. Do leta 2018 so ga uvažali neposredno iz Mjanmara, je za Oštro pojasnil direktor Peter Cergolj.
Tega leta je finančna uprava, ki nadzira izvajanje uredbe o lesu, v podjetju opravila nadzor in ugotovila nepravilnosti glede obvladovanja tveganj pri uvozu tikovine.
Po Cergoljevih trditvah od takrat iz Mjanmara niso uvozili nobene pošiljke več, so pa tikovino začeli uvažati predvsem iz Italije, prav tako iz Hrvaške. Na to so v poročilu o uvozu tikovine prek Hrvaške leta 2020 opozorili tudi v nevladni organizaciji EIA, kjer so zaznali dve pošiljki lesa, ki ju je na Hrvaško uvozilo podjetje Viator Pula, končni prejemnik pa je bil ABC Net.
Z nakupom na Hrvaškem se je ABC Net rešil odgovornosti glede obvladovanja tveganj, da les izvira iz nezakonite sečnje. Po uredbi o lesu mora namreč ta tveganja obvladovati zgolj uvoznik, ki les prvi da na trg EU, ne pa tudi morebitni kupci znotraj EU. Raziskovalci EIA so zato menili, da »je verjetno, da je ABC Net prek Viatorja zaobšel slovenske nadzorne organe«.
Cergolj se s takšnim opisom ne strinja. Motilo ga je, da so podjetja iz Italije in Hrvaške zaradi nedoslednega nadzora tamkajšnjih oblasti lahko še naprej uvažala mjanmarsko tikovino, medtem ko je uvoz v Sloveniji finančna uprava prepovedala. Da bi ohranil stranke, je bil prisiljen tikovino kupovati od italijanskih in hrvaških uvoznikov, čeprav po višjih cenah, je pojasnil za Oštro.
Posredniški posli
Italija je glede uvoza mjanmarskega lesa nekoliko »manj striktna«, saj je tikovina pomembna surovina za tamkajšnjo ladjarsko industrijo, je pristop oblasti za italijanski medij IRPI pojasnil Claudio Marrucci, podpolkovnik v enoti italijanske policije, ki je pristojna za nadzor uredbe o lesu. »Ugotovitve strokovne skupine so zgolj priporočila.«
Italijansko podjetje Comilegno je tako v zadnjih dveh letih uvozilo 80 ton tikovine iz Mjanmara. Dobavilo jo je podjetje Win Enterprise, ki ga je državno gozdarsko podjetje MTE še v začetku februarja letos na spletni strani navajalo kot podružnico svoje hčerinske družbe FPJV. Win Enterprise in FPJV sta imela tudi istega direktorja.
Win Enterprise je povezavo z MTE v odgovoru novinarjem ICIJ sicer zanikal in zatrdil, da je šlo za napako, navedbo na spletni strani pa so po poizvedovanju novinarjev umaknili. Direktor je pojasnil, da je s funkcije v državnem podjetju odstopil septembra 2021.
Toda od junija 2021 so tudi italijanske oblasti morale nadzor poostriti. Takrat je Evropska unija uvedla sankcije proti nekaterim državnim podjetjem in vodilnim predstavnikom mjanmarske vojske, ki je 1. februarja tega leta aretirala politične voditelje in prevzela oblast. Med sankcioniranimi je tudi MTE, ki ima monopol nad proizvodnjo lesa v državi. Evropskim podjetjem je tako prepovedano skleniti kakršenkoli posel z lesom, ki je bil posekan in izvožen iz Mjanmara po juniju 2021.
Kot je pojasnil Marrucci, so odtlej močno poostrili nadzor, da bi zagotovili, da uvožen les ni bil posekan po uvedbi sankcij.
Podjetje Comilegno je z uvozom nadaljevalo tudi po uvedbi sankcij, kažejo dokumenti, ki jih je pridobil ICIJ. V podjetju so novinarjem zatrdili, da tika iz Mjanmara ne kupujejo več, dokler so ga, pa so se prepričali, da je bil les posekan pred uvedbo sankcij.
Iz dokumenta, ki ga je pridobil nizozemski medij NRC, je razvidno, da je Comilegno še aprila 2022 kupil in uvozil zabojnik mjanmarskega tika. Dobavitelj je bil tudi takrat, skoraj leto dni po uvedbi sankcij, Win Enterprise, ki ga je sankcionirano državno podjetje še do nedavnega navajalo kot svojo podružnico.
Bodi naš Veter!
Z vami želimo zasnovati skupnost. Pridruži se Oštru.
Kaj pridobite, če se nam pridružite? Pripravili smo tri programe.