Detektor premoženja: KPK ugotovila nepravilnosti pri subjektu, povezanem z Arčonom
Samo Demšar
—
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila nepravilnosti pri poročanju o omejitvah poslovanja za subjekt, povezan z ministrom Matejem Arčonom, šest članov vlade pa je od objave Detektorja premoženja vpisalo omejitve poslovanja z javnim sektorjem.
Matej Arčon. Foto: Bor Slana/STA
Šest od sedmih ministrov je po objavi Oštrovega projekta Detektor premoženja komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) posredovalo informacije o pravnih osebah, v katerih so udeleženi ali so z njimi družinsko povezani. Za te namreč veljajo omejitve poslovanja z ministrstvi, ki jih vodijo.
Kot smo poročali 25. maja, ob prvi objavi projekta o premoženju političnih funkcionarjev, kar tretjina članov vlade KPK ni sporočila omejitev poslovanja s povezanimi pravnimi osebami.
Na KPK so pojasnili, da so po prejemu vprašanj Oštra ugotovili nepravilnosti pri poročanju o omejitvah poslovanja v primeru žene ministra brez listnice Mateja Arčona, ki je samostojna podjetnica. Pojasnila urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi Arčon, še čakajo.
Na uradu so za Oštro sicer zatrdili, da so povezani poslovni subjekt že prijavili pri KPK, vendar ta zaradi tehnične napake še ni objavljen na seznamu subjektov z omejitvami poslovanja z javnim sektorjem. Za kakšno napako gre, niso pojasnili. Po podatkih aplikacije Erar samostojna podjetnica od Arčonovega imenovanja junija lani z uradom sicer ni poslovala.
Podjetja, povezana s člani vlade, so odpravila tudi nepravilnosti pri vpisu v register dejanskih lastnikov, kamor morajo po zakonu o preprečevanju pranja denarja odgovorne osebe podjetij vpisati njihove končne lastnike ali osebe, ki jih obvladujejo.
Ob objavi projekta v registru dejanskih lastnikov ni bilo podatkov za podjetje, katerega lastnik je družinski član ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. Dejanska lastnika, Peter Pirkovič in Artur Aichi Švarc, sta bila vpisana 29. maja, štiri dni po objavi Detektorja premoženja.
Prav tako do prejema novinarskih vprašanj Oštra v začetku maja v registru dejanskih lastnikov ni bilo podatkov za podjetje Smart Center, katerega direktorica in polovična lastnica je bila do lani ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Junija lani je delež podarila mami.
Že dan po prejemu Oštrovih vprašanj je podjetje Smart Center v registru dobilo dejanskega lastnika v deležu od 25 do 50 odstotkov, za preostale deleže pa ni bilo podatkov. Ti so bili dopolnjeni v začetku junija, ko je bila kot dejanska lastnica drugega deleža v razponu od 25 do 50 odstotkov vpisana ministričina mama.
Ker so deleži dejanskega lastništva vpisani kot razpon odstotkov, je mogoče, da obstaja še tretji dejanski lastnik Smart Centra, toda ministrstvo tega do konca redakcije ni ne potrdilo ne ovrglo.
V kabinetu predsednika vlade so pred objavo projekta Oštru poslali le opisne podatke o premierjevem premoženju in med drugim pojasnili, da nima posojil. Toda zemljiškoknjižni izpiski za tri od štirih premierjevih zemljišč nad Kromberkom, ki jih je novinarjem uspelo identificirati, kažejo vpisano hipoteko iz leta 2014 v vrednosti 73.000 evrov.
V času objave projekta na vprašanje Oštra, ali je vpisana hipoteka že odplačana, niso odgovorili, po objavi pa so pojasnili, da je premier o svojem premoženjskem stanju skladno z zakonom poročal komisiji za preprečevanje korupcije.
Ekipa Oštra že raziskuje in pripravlja naslednjo objavo projekta Detektor premoženja.
Pri dopolnjevanju podatkov bodo ekipi v pomoč tudi namigi bralcev. Če imate podatke o premoženju člana ali članice vlade, ki ga še nismo uvrstili v Detektor premoženja, jih lahko delite z uredništvom. To jih bo neodvisno preverilo in objavilo, če jih bo mogoče dokazati z verodostojnimi viri.
Informacije ali namige zbiramo na elektronskem naslovu detektorpremozenja@ostro.si ali po pošti na naslov Oštro, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana.
Detektor premoženja je prvi primer sistematične javne objave premoženja političnih funkcionarjev v Sloveniji, ki zaradi nejavnosti tovrstnih podatkov v arhivih komisije za preprečevanje korupcije poteka izključno z uporabo metod preiskovalnega in podatkovnega novinarstva. V prvi fazi se je ekipa osredotočila na ministre in ministrice vlade, naslednja faza objave pa sledi jeseni in v letu 2024.