Oglaševalci ne blokirajo oglasov na dezinformacijskih portalih
Katarina Bulatović, Samo Demšar
—
Prek platforme Google AdSense je oglaševalske evre v letih 2021 in 2022 služilo vsaj pet slovenskih portalov, ki so vir dezinformacij oziroma te razširjajo, kaže Oštrova preiskava. Oglaševalci bi lahko oglaševanje na dezinformacijskih portalih blokirali, a tega ne počnejo.
Ilustracija: Jernej Žumer
Aprila letos je portal Nova24tv poročal, da je policija na območju Ljubljane v treh mesecih obravnavala 57 posilstev. Portal se je skliceval na poslansko vprašanje Alenke Jeraj iz SDS, ki je trdila, da je šlo za nezakonite migrante. Poslansko vprašanje so povzeli še vsaj štirje portali, povezani s to stranko, toda trditev je bila lažna.
Ob članku so bili tudi trije oglasni prostori, kjer so se prikazovali oglasi prek platforme Google AdSense. Korporacija Google sicer v javno objavljenem pravilniku določa, da ne dovoli oglaševanja poleg vsebin, ki uporabnike zavajajo o političnih, družbenih in drugih zadevah v javnem interesu.
Oštro je analiziral dostopne podatke o oglaševanju na 17 portalih, ki so vir dezinformacij oziroma se nanje sklicujejo. Podatki kažejo, da je v letih 2021 in 2022 na vsaj desetih izmed teh na različnih spletnih oglaševalskih platformah oglaševalo najmanj 269 oglaševalcev. Na vsaj petih portalih so oglaševali prek Google AdSensa.
Oglaševalci lahko v nastavitvah platforme onemogočijo oglaševanje na določenih spletnih mestih. Po prejemu novinarskih vprašanj Oštra je podjetje Glami Group, ki oglašuje oblačila in modne dodatke, onemogočilo oglaševanje na portalih Nova24tv, Demokracija in E-Maribor, ki so po ugotovitvah Oštrovega projekta Razkrinkavanje.si vir dezinformacij oziroma se nanje sklicujejo.
Podjetje Mimovrste, ki je na Novi24tv prek platforme Google Ads oglaševalo vsaj v devetih mesecih analize, je pojasnilo, da jih pri oglaševanju ne zanima politična pripadnost, pač pa doseganje kupcev.
Po oceni Oštra, ki temelji na izračunu češkega specialista za digitalni marketing Matěja Nováka, so izdajatelji petih analiziranih portalov v dveh letih prek Google AdSensa prejeli od 61.700 do 117.700 evrov. Podatki Erarja pa kažejo, da so za oglaševanje iz javnega sektorja prejeli vsaj še 37.640 evrov.
Prek Google AdSensa največ Novi24tv
Oštro je analiziral dostopne podatke o oglasih, v letih 2021 in 2022 objavljenih na slovenskih spletnih portalih, ki objavljajo dezinformacije, zavajajoče poročajo ali take vsebine poobjavljajo. Takrat so oglaševanje prek platforme Google AdSense omogočali vsaj portali Nova24tv, Demokracija, Domovina, Škandal24 in E-Maribor.
Po metodologiji Razkrinkavanja.si, Oštrovega projekta za preverjanje verodostojnosti javnih vsebin, je teh pet portalov od sredine leta 2019 do danes objavilo ali poobjavilo najmanj 50 lažnih ali manipulativnih trditev oziroma takih, ki ne držijo. Portal Nova24tv jih je objavil 30, sedem pa jih je poobjavil.
Portal Demokracija je v tem obdobju objavil vsaj pet takih vsebin in jih poobjavil 11. E-Maribor je objavil tri, poobjavil pa vsaj eno. Najmanj dve taki vsebini je objavila Domovina, ki je poobjavila še vsaj eno, Škandal24 pa je objavil vsaj eno.
Za analizo podatkov o oglasih je Oštro uporabil podatke podjetja Similarweb, specializiranega za spletno analitiko, o oceni števila ogledov portalov in o domenah oglaševalcev, ki so tam oglaševali.
Prek Similarweba ni bilo mogoče pridobiti podatkov o oglaševanju na sedmih analiziranih portalih. O petih izmed teh je Oštro sicer že decembra lani razkril, da so denar za oglaševanje prek platforme Google AdSense tedaj prejemali na isti račun. To po oceni češkega raziskovalca spletne varnosti Vladimirja Smitke kaže, da »gre denar od oglaševanja prek Googla v isti žep«.
Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija, je pojasnil, da cene spletnega oglaševanja v slovenskih medijih večinoma temeljijo na vrednosti CPM, torej vrednosti, ki jo oglaševalci plačajo za tisoč prikazov posameznega oglasa.
Enotnega cenika medijskega zakupa spletnih oglasov ni, so pa cene oglasov pri medijskih hišah po Savinovem mnenju »zelo podobne«. Odvisne so od velikosti in vrste oglasa ter količinskih in drugih popustov.
Tako denimo objava oglasne pasice na najbolj branem portal 24ur po ceniku medijske hiše Pro Plus stane devet evrov za tisoč prikazov, oglas primerljive velikosti na portalu Dnevnik pa 12 evrov.
Prek platforme Google AdSense je pet omenjenih izdajateljev po oceni Oštra v letih 2021 in 2022 prejelo od 61.700 do 117.700 oglaševalskih evrov.
Oceno teh prihodkov smo na Oštru izračunali na podlagi ocene ogledov spletnih mest v tem obdobju in števila Google oglasov ter neuradne ocene o povprečni ceni oglasa za tisoč prikazov na slovenskem trgu.
Vrednost smo izračunali po enačbi za izračun ocene prihodkov prek platforme Google AdSense, ki jo je razvil češki specialist za digitalni marketing Matěj Novák. Izračun temelji na številu oglasov, njihovih prikazov in povprečni vrednosti za tisoč prikazov oglasa.
»Nemogoče je dobiti bolj natančne vrednosti,« je za Oštro pojasnil Novák. Poudaril je, da na oceno vrednosti vpliva več dejavnikov, med drugim pozicija in opaznost oglasov, pa tudi blokiranje njihovega prikaza na določenem spletnem mestu.
Število oglasov na analiziranih portalih se spreminja, saj uporabniki do portalov dostopajo prek različnih naprav in uporabljajo različne nastavitve, zato smo vrednosti prihodkov prek Google AdSensa izračunali za najmanjše in največje število oglasov na posameznem portalu. Vrednosti prikazujemo v intervalu.
Število ogledov oglasov na petih portalih smo izračunali na podlagi podatkov o oceni njihovih mesečnih ogledov, dostopnih prek orodja Similarweb, in števila oglasov, objavljenih prek platforme Google AdSense.
Pri tem izračunu smo na podlagi podatkov oziroma izkušenj štirih med seboj nepovezanih virov privzeli, da je povprečna ocena vrednosti oglasa na tisoč prikazov 0,5 evra. Trije sogovorniki Oštra so bili z marketinških oddelkov različnih slovenskih medijev, eden pa iz marketinške agencije, a se niso hoteli izpostaviti z imenom, saj so cene poslovna skrivnost.
Peter Mesarec, ki se ukvarja s svetovanjem o digitalnem marketingu, je poudaril, da je povprečno vrednost »izredno težko oceniti« in da se zelo spreminja, saj je odvisna od cene, ki so jo oglaševalci pripravljeni plačati za trženje oglasa. Za storitve in izdelke, ki so med bolj prodajanimi, denimo z vsebnostjo CBD, so pripravljeni plačati več.
Med analiziranimi portali, ki so uporabljali platformo Google AdSense, je po teh ocenah v letih 2021 in 2022 največ zaslužil izdajatelj portala Nova24tv, to je podjetje Nova hiša.
Po oceni Oštra je imela Nova hiša v navedenem obdobju od oglaševanja prek Google AdSensa od 40.100 do 60.100 evrov prihodkov. V tem času je imelo podjetje skupno 1,15 milijona evrov prihodkov. Po povprečni oceni prihodkov od oglaševanja prek te platforme bi to v prihodkih podjetja predstavljalo približno 4,3 odstotka.
Podjetje Nova obzorja, ki izdaja portala Demokracija in Škandal24, je imelo v tem obdobju 2,77 milijona evrov prihodkov, z oglaševanjem prek platforme Google AdSense pa je zaslužilo od 15.700 do 47.200 evrov oziroma verjetno okrog 1,1 odstotka vseh prihodkov.
Portal Domovina sta v tem obdobju izdajala zavod Iskreni (do septembra lani) in podjetje Domovina (od septembra lani). Od oglaševanja prek Google AdSensa sta imela skupno vsaj 3730 evrov prihodkov, kar bi predstavljalo manj kot odstotek vseh v letih 2021 in 2022.
Izdajatelj portala E-Maribor, samostojni podjetnik Silvo Farkaš, je po oceni Oštra v tem obdobju prek te platforme prejel od 2200 do 3800 oglaševalskih evrov.
Boris Tomašič, direktor podjetij Nova obzorja in Nova hiša, ki izdajata portala Nova24tv in Demokracija, je na poizvedbe Oštra o prihodkih od oglaševanja prek Google AdSensa odgovoril: »Kar nekaj številk, ki jih navajate, je napačnih.«
Tomašič ni opredelil, kateri podatki naj bi bili napačni. Oštro mu je sicer posredoval ocene prihodkov od oglaševanja na portalu Nova24tv prek Google AdSensa. Poleg tega pa še podatke o vsoti prihodkov iz javnih sredstev za spletno oglaševanje, ki je temeljila na podatkih Erarja in odgovorih porabnikov javnega denarja, ki so Novi hiši v analiziranem obdobju nakazali denar.
Tomašiča smo vprašali, katere številke naj bi bile napačne, a se je ta odgovoru izognil: »To, kar počnete, ni novinarstvo. Izmislite si nekaj, v tem primeru številko, in nato zahtevate od mene, da vam povem pravilno, sicer boste uporabili izmišljene podatke. Kaj je namen vaših vprašanj?«
Pojasnili smo mu, da smo mu posredovali podatke, ki ne vključujejo vpliva blokatorjev oglasov, zbiramo pa jih za prispevek o spletnem oglaševanju na slovenskih portalih, ki so vir dezinformacij. Posredovali smo mu tudi zadnjo ažurirano oceno intervala prihodkov prek Google AdSensa.
Tomašič je v vnovičnem odgovoru zatrdil, da spletni portal Nova24tv ni vir dezinformacij, zato naj za preiskovanje Oštra ne bi bil zanimiv: »Če boste vztrajali pri teh trditvah, bomo zoper vas sprožili sodne postopke.«
Na dodatno vprašanje Oštra, koliko so Nova obzorja prejela za oglaševanje na portalih Demokracija in Škandal24, je odgovoril le: »Vaši podatki niso točni.« Kateri, ni opredelil, kot tudi ne, zakaj so netočni, je pa dejal, da čaka odgovore Oštra na njegova vprašanja.
Direktor zavoda Iskreni Igor Vovk je pojasnil, da so prihodki zavoda poslovna skrivnost. Zanikal je, da bi bil portal Domovina vir dezinformacij ali da se nanje sklicuje.
Silvo Farkaš, izdajatelj portala E-Maribor, je na vprašanje, koliko je portal prejel prek platforme Google AdSense, odgovoril, da finančni podatki posameznih izdajateljev digitalnih oglasov zaradi zaupnosti običajno niso javno dostopni. Opozoril je, da lahko platforme za merjenje obiska spletnih mest prikazujejo različne podatke o obisku, kar lahko vpliva na natančnost ocene.
Metodologija
Oštro je prikaze oglasov na portalih, ki so v letih 2021 in 2022 uporabljali Google AdSense, izračunal na podlagi ocene mesečnih ogledov strani na teh portalih, dostopne prek orodja Similarweb, in števila oglasov, objavljenih prek Googlove platforme. Enačbo je sicer pripravil češki specialist za digitalni marketing Matěj Novák.
Število oglasov na vstopnih straneh portalov se razlikuje od števila oglasov, objavljenih ob člankih, zato smo najprej izračunali povprečno število prikazanih oglasov.
Pri tem smo upoštevali oceno Boštjana Špetiča, direktorja podjetja Outbrain, ki med drugim oglaševalcem ponuja zakup medijskega prostora, da obiskovalci v 20 odstotkih kliknejo na naslovno stran portala, v 80 odstotkih pa na posamezne članke. Večina bralcev namreč do člankov dostopa prek družbenih omrežij in ne prek vstopne strani spletnega mesta.
Število ogledov oglasov smo pomnožili z ocenjeno vrednostjo CPM za slovenski trg, ki smo jo pridobili na podlagi podatkov in izkušenj štirih med seboj nepovezanih virov. Direktor zavoda IAB Slovenija Zoran Savin je pojasnil, da cene spletnega oglaševanja v slovenskih medijih večinoma temeljijo na vrednosti CPM.
Google izdajateljem portalov za prikazovanje oglasov plača glede na število klikov na oglase ali glede na število njihovih prikazov, odvisno od vrste oglasa.
Orodje Similarweb za spletno analitiko omogoča le dostop do ocenjenih vrednosti o obisku spletnih mest. Po strokovni oceni Matěja Nováka, ki ima več kot 15 let izkušenj z marketingom, je lahko Similarwebova ocena do štirikrat večja od dejanskega števila obiskov. Da bi dobili konservativno oceno prihodkov iz spletnega oglaševanja prek Google AdSensa, smo pridobljene podatke tako delili s štiri.
Smiselnost tega pristopa je potrdil tudi matematik Vít Tuček, sodelavec inštituta za informacijske študije in knjižničarstvo pri Karlovi univerzi v Pragi. Kot je pojasnil, pristop temelji na dveh javno objavljenih raziskavah, ki sta pokazali, da so lahko ocene Similarweba napačne za približno 50 do 60 odstotkov. Čeprav ta metoda ni popolna, pa po Tučkovem mnenju daje razumen razpon vrednosti obiska portalov, pri čemer je verjetnost, da so dejanske številke zunaj tega razpona, zelo majhna.
Novák je za Oštro ocenil še, da približno 20 odstotkov uporabnikov spleta uporablja blokatorje oglasov, njihovi kliki tako ne vplivajo na prihodek, ki ga izdajatelji portalov prejmejo od oglaševanja prek Google AdSensa. Ocenjene vrednosti smo skladno z Novákovo oceno zato zmanjšali za 20 odstotkov.
Podpora dezinformacijskemu ekosistemu
Oglaševalci, ki želijo svoje izdelke tržiti prek Googla, na platformi Google Ads ustvarijo račun, določijo območje oglaševanja, ustvarijo oglas in nastavijo omejitev mesečnega proračuna.
Oglasi se uporabnikom na želenem geografskem območju prikazujejo med brskanjem po spletu in na tistih portalih, ki so se prijavili v Google AdSense. Google izdajateljem plača za oglase, prikazane na nekem spletnem mestu, glede na število klikov na oglase ali prikazov oglasov, izdajatelji portalov pa od oglaševanja dobijo 68 odstotkov prihodkov od posameznega oglasa.
Upravljavci spletnih mest, na katerih se oglasi prikazujejo prek Google AdSensa, morajo spoštovati Googlov pravilnik, ki ne dovoljuje objave številnih vrst vsebin, denimo spolno eksplicitnih fotografij, pa tudi dokazano netočnih trditev, ki bi lahko znatno spodkopale sodelovanje ali zaupanje v volilni sistem ali demokratične postopke. Izdajatelji prav tako ne smejo objavljati škodljivih trditev o zdravstvu in nasprotovati znanstveno uveljavljenim trditvam o podnebnih spremembah.
»Googlovi algoritmi določijo, na katerih straneh se bodo prikazovali oglasi. Včasih določijo, da se bodo pojavili na dezinformacijskem spletnem portalu,« je za Oštro pojasnil Novák. Oglasi se namreč prek platforme prikažejo samodejno, med drugim glede na dejavnost uporabnika in cene oglaševanja.
»Googlove platforme ne dopuščajo oglaševanja na pornografskih straneh, toda ali so te manj nevarne za družbo kot dezinformacije? Če lahko prepovejo pornografijo, zakaj ne morejo prepovedati dezinformacij?« se sprašuje Novák.
Podatki Similarweba kažejo, da je v letih 2021 in 2022 na najmanj desetih portalih, ki širijo dezinformacije oziroma se na take portale sklicujejo, oglaševalo vsaj 269 oglaševalcev prek različnih oglaševalskih mrež.
Podjetje Inspigroup, ki upravlja domeno Glami.si, je v analiziranem obdobju oglaševalo 17 mesecev, podjetje About you SE & Co. (domena Aboutyou.si) pa več kot leto dni. Podjetji prek teh domen oglašujeta predvsem oblačila in obutev.
Spletni trgovini Ceneje in Mimovrste sta v tem času oglaševali enajst oziroma devet mesecev, tri mesece pa tudi Petrol.
Toda oglaševalci lahko v nastavitvah Google Ads določijo, na katerih spletnih mestih ne želijo prikazovati svojih oglasov. »To je nekaj, kar bi morali storiti, sicer podpirajo dezinformacijski sistem,« je opozoril Novák.
»Ko so poleg člankov, ki kršijo človekove pravice, oglasi konkretnih podjetij, je njihova umestitev po mojem mnenju zelo vprašljiva. Je pa to seveda odločitev vsakega oglaševalca. Težavo vidim v tem, da se premalo posvečamo oceni takih vsebin,« meni Zoran Savin.
Urša Golob Podnar s fakultete za družbene vede, redna profesorica na katedri za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi, je za Oštro dejala, da morajo podjetja, ki trdijo, da so družbeno odgovorna, to upoštevati tudi pri oglaševanju: »To ne vključuje le, kaj in kako oglaševati, temveč tudi, kje oglaševati. Sploh kadar je vprašanje, kje oglaševati, povezano s (posrednim) podpiranjem praks, kot je širjenje dezinformacij in lažnih novic.«
Ceneje na svojem spletnem mestu zagotavlja, da njihov cilj ni le dobiček, temveč tudi družbeno odgovorno delovanje, Petrol pa na svojem trdi, da vsakodnevno izkazuje družbeno odgovornost in zavezanost trajnostnemu razvoju.
Urša Golob Podnar je še opozorila, da odgovornost podjetij prav tako vključuje poznavanje in odzivanje na problematiko širjenja dezinformacij in lažnih novic v okviru oglaševalskih dejavnosti: »Z vidika oglaševalčeve družbene odgovornosti je nujno, da ohrani agentstvo pri ključnih oglaševalskih odločitvah. To vključuje samostojno uporabo nastavitev spletnega oglaševanja, ki se lahko razlikuje od avtomatiziranih predlogov platforme.«
Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ) spletnega oglaševanja na portalih, ki so vir dezinformacij, ni komentirala, ker »se niti SOZ niti oglaševalsko razsodišče ne moreta opredeljevati do vsebine novičarskih portalov«.
V podjetju Inspigroup, ki upravlja spletno mesto Glami, so pojasnili, da platforma Google Ads oglaševalcem omogoča umestitev oglasov glede na določena merila, vendar se pri tem ne izogne vedno kontroverznim platformam ali portalom za razširjanje dezinformacij. Problematičnosti umeščanja oglasov na portale, ki širijo dezinformacije, se zavedajo.
Po prejemu novinarskih vprašanjih Oštra je podjetje Glami izključilo samodejno oglaševanje svojih izdelkov na portalih Nova24tv, Demokracija in E-Maribor. »Zavedamo se, kako pomembno je, da je naša blagovna znamka povezana z uglednimi in zaupanja vrednimi informacijskimi viri. Vaše ugotovitve so bile zato neprecenljive.«
V podjetju Mimovrste so pojasnili, da je zanje kriterij pri izbiri oglaševalske platforme to, da dosežejo vse svoje kupce, ne pa politična pripadnost ali diskriminacija kupcev. »Vedno spoštujemo in delujemo v skladu z zakonodajo in samo po sebi umevno je, da oglasov, ki jih prikazujejo oglaševalska orodja, ne smemo nikoli zamenjati s kakršnokoli obliko izkazovanja politične podpore.« Oštro podjetju ni pisal glede politične pripadnosti.
V družbi Petrol se za oglaševanje odločajo na podlagi parametrov, kot sta branost in kupna moč, skrbno pa izbirajo tudi rubrike in tematike posameznih medijev: »Opozorila, da se izognemo pozicioniranju ob takšnih vsebinah, posredujemo tako medijski agenciji kot mediju. V družbi Petrol že preučujemo možnosti, kako se od takšnih vsebin oziroma kontekstov še bolj distancirati.«
Na vprašanje, zakaj podjetje ni blokiralo portalov na straneh, ki delijo dezinformacije, niso odgovorili.
Podjetji About you SE & Co. in Ceneje nista odgovorili na novinarska vprašanja.
Ameriški neprofitni medij ProPublica je lani preiskoval spletno oglaševanje prek Googlovih platform. Med drugim so ugotovili, da je bolj verjetno, da se bodo oglasi prek Google AdSensa prikazali na spletnih mestih, ki širijo dezinformacije v jezikih, ki niso angleščina.
Google je za ProPublico takrat pojasnil, da so blokiranju oglasov na straneh, ki kršijo njihova pravila, namenili več denarja. Koliko, niso navedli, so pa sprejeli številne ukrepe za boj proti dezinformacijam v več kot 50 jezikih. Leta 2021 so odstranili oglase z več kot 1,7 milijarde strani izdajateljev, vključenih v Google AdSense, in 63.000 drugih spletnih mest po vsem svetu.
Predstavnica oddelka za komuniciranje pri Googlu je po prejemu vprašanj Oštro prosila za pojasnila o tematskem fokusu dezinformacij, s katerimi se ukvarja uredništvo. Po dodatnih pojasnilih na vprašanja še niso odgovorili. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Neprofitna organizacija Global Disinformation Index, ki analizira spletna mesta z lažno in zavajajočo vsebino, je leta 2019 ocenila, da so ta z dezinformacijami zaslužila 235 milijonov dolarjev na leto. Kar 70 odstotkov oglaševanja je potekalo prek Googlovih platform, drugi oglasi pa so bili objavljeni prek drugih oglaševalsko-tehnoloških podjetij, kot so AppNexus, Amazon in Criteo.
“Zavedamo se, kako pomembno je, da je naša blagovna znamka povezana z uglednimi in zaupanja vrednimi informacijskimi viri. Vaše ugotovitve so bile zato neprecenljive.”
Največ javnih sredstev od kulturnega ministrstva
Da bi dobili čim širšo sliko o finančnih virih izdajateljev 17 analiziranih portalov, ki širijo dezinformacije in zavajajoče vsebine oziroma se na take portale sklicujejo, smo na Oštru analizirali tudi podatke Erarja o prihodkih izdajateljev iz javnega sektorja.
V letih 2021 in 2022 so od 222 porabnikov javnega denarja prejeli dobrih 726.360 evrov. Od tega največ od ministrstva za kulturo, ki jim je na podlagi uspešnih prijav na javne razpise za sofinanciranje programskih vsebin medijev nakazalo skupno 156.400 evrov.
Zavodu Iskreni je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v navedenem obdobju nakazalo 130.000 evrov. Od marca 2020 do junija 2022 je to ministrstvo vodil Janez Cigler Kralj, ki je tri dni pred nastopom ministrske funkcije izstopil kot soustanovitelj zavoda. Povezavi med zavodom in Ciglerjem Kraljem se je leta 2020 posvetil že Državljan D oziroma Domen Savič.
Mestna občina Ljubljana je podjetju Geopolar, ki je takrat izdajalo portala Notranjska in Utrip Ljubljane, v navedenem obdobju plačala 25.321 evrov. To je bila skoraj polovica vseh prihodkov, ki jih je imelo v tem času.
Kot kažejo kopije računov in naročilnic, ki so jih Oštru posredovali z mestne občine, je podjetje za svetniški klub SDS izvedlo pet seminarjev o kriznem komuniciranju in komuniciranju z državljani in javnostjo.
Lastnik in direktor Geopolarja je bil do maja lani Zoran Mojškerc, dolgoletni občinski svetnik stranke SDS v Logatcu in zdajšnji poslanec te stranke.
O izvedbi seminarjev za svetniški klub SDS je Mojškerca marca letos zaslišala preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank in strankarske politične propagande v medijih. Mojškerc na vprašanja komisije o izvedbi seminarjev ni odgovarjal.
Na čelu podjetja ga je maja lani nasledila žena Božena Furlan Mojškerc, prav tako članica SDS, lastnica pa je postala Ladislava Furlan, Mojškerčeva tašča in nekdanja občinska svetnica stranke SDS v Logatcu. Po podatkih Ajpesa imajo vsi trije isti naslov.
V registru dejanskih lastnikov, kamor morajo podjetja po zakonu o preprečevanju pranja denarja vpisati končne lastnike, je kot edini dejanski lastnik še vedno vpisan Mojškerc.
Podjetje je uvrščeno na seznam podjetij z omejitvami pri poslovanju z občino Logatec, od maja lani pa tudi pri poslovanju z državnim zborom.
Na komisiji za preprečevanje korupcije so za Oštro pojasnili, da so v zvezi s podjetjem Geopolar že zaključili predhodni preizkus, v katerem niso potrdili sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zaznali pa so sume nepravilnosti, ki so v pristojnosti drugih organov, zato so zadevo minulo sredo, 4. oktobra, odstopili policiji in računskemu sodišču. Komisija sicer v zvezi s to zadevo trenutno vodi še en preizkus s področja premoženjskega stanja.
Na policiji so za Oštro pojasnili, da odgovorov zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo posredovati.
Na računskem sodišču so potrdili, da so minulo sredo v zvezi s podjetjem Geopolar prejeli pobudo za revizijo. Pojasnili so, da je letni program dela sodišča zaupen, zato informacij o morebitni izvedbi revizije ne morejo posredovati.
“Googlove platforme ne dopuščajo oglaševanja na pornografskih straneh, toda ali so te manj nevarne za družbo kot dezinformacije? Če lahko prepovejo pornografijo, zakaj ne morejo prepovedati dezinformacij?
”
Oglaševalo najmanj devet porabnikov javnega denarja
V obdobju analize je sredstva izdajateljem 17 analiziranih portalov nakazalo 222 porabnikov javnega denarja. Oštro se je z analizo zato omejil na 31 tistih, ki so vsaj enemu od izdajateljev analiziranih portalov izplačali vsaj 3000 evrov. Tem je poslal vprašanja o namenu izplačanih sredstev. Če je šlo za plačilo oglaševalskih storitev, pa še zahtevo za posredovanje kopij naročilnic in računov.
V tem času so na dezinformacijskih portalih oglaševali vsaj ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Slovenske železnice in družba za avtoceste (Dars), javni gospodarski zavod Protokolarne storitve ter občine Vrhnika, Brežice, Grosuplje, Lendava in Beltinci.
Ministrstvo je podjetju Nova hiša za oglaševanje na portalu Nova24tv nakazalo 24.339 evrov. Kot kaže kopija pogodbe, ki jo je Oštru posredovalo ministrstvo, so leta 2021 na portalu oglaševali na temo gozdov in gozdarstva. (Na pojasnila ministrstva o tem, ali so na isto temo oglaševali tudi v drugih medijih, še čakamo.)
Na ministrstvu so za Oštro pojasnili, da so pri izboru oglaševalcev upoštevali priporočila takratnega vladnega urada za komuniciranje iz oktobra 2020, ki so med drugim določala nediskriminatorno obravnavo medijev. In da so izbrali ponudnika z nacionalnim dosegom.
Na uradu za komuniciranje aktualne vlade so za Oštro pojasnili, da teh priporočil v praksi ne izvajajo več. Pripravljajo pa že nova priporočila, trenutno so v medresorskem usklajevanju.
V analiziranem obdobju je občina Grosuplje podjetju Nova hiša nakazala 5856 evrov za oglaševanje na portalu Nova24tv, Dars pa je zavodu Iskreni plačal 1793 evrov za oglaševalske kampanje. Te so sicer poleg oglasov na portalu Domovina, ki so del Oštrove analize, potekale tudi na portalu Iskreni, vendar iz posredovane naročilnice ni razvidno, kolikšen delež plačil je bil namenjen kateremu portalu.
Na Darsu so pojasnili, da je šlo za objavo obvestil za povečanje prometne varnosti in večjo pretočnost avtocestnega omrežja od septembra do decembra 2021. Takrat so jih objavili še v 11 drugih slovenskih medijih, tudi lokalnih. Med njimi ni bilo drugih tukaj analiziranih portalov.
Občina Lendava je zavodu Villa Sapientiae Beltinci, izdajatelju portala Pomurske novice, v letih 2021 in 2022 za spletno oglaševanje nakazala 1899 evrov. Kot kažejo kopije računov, ki jih je Oštru posredovala občina, so bila plačila namenjena zlasti objavi prispevkov o lokalnih dogodkih v Lendavi.
Na istem portalu je oglaševala tudi občina Beltinci, za kar je plačala 1600 evrov. Dve izmed plačil sta bili, sodeč po opisu namena, namenjeni oglaševanju stranke SDS, saj je šlo pri enem za »oglas SDS«, pri drugem pa za »prom. aktivnosti SDS«. Njuna skupna vrednost je bila po podatkih Erarja sicer samo 478 evrov.
Na občini so Oštru odgovorili le, da lahko svetniške skupine po pravilniku o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov denar porabijo tudi za oglaševanje.
Poleg navedenih so Slovenske železnice podjetju Nova obzorja za oglaševanje na portalu Demokracija nakazale 1891 evrov. Kot so pojasnili, so bralce portala vabili na potovanja z vlakom in predstavljali prednosti potovanja z javnim potniškim prometom.
Na tem portalu je oglaševal tudi Istrabenz Turizem, ki je aprila 2019 prešel v last DUTB, decembra lani pa SDH. V družbi so potrdili, da so za oglaševanje podjetju Nova obzorja nakazali 15.700 evrov, vendar točnega zneska za spletno oglaševanje Oštru niso posredovali, saj gre za poslovno skrivnost.
Zgodba o spletnem oglaševanju na slovenskih portalih, ki so vir dezinformacij, je del projekta, ki ga sofinancira EMIF. Sklad je v višini 25 milijonov evrov za pet let sofinanciral Google, vendar pa korporacija ni vključena v odločanje in nima dobička od projektov, ki se financirajo iz sklada.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.
Oštro je zgodbo pripravil v skladu z Oštrovim kodeksom, ki med drugim določa, da mora uredništvo proaktivno razkriti morebitna navidezna ali dejanska nasprotja interesov. Oštro je preiskavo v celoti izvedel neodvisno.