»Slovaški mediji so odporni proti avtoritarnosti«
Ana Čelar (Oštro Hrvaška), prevod Nina Rozman
—
Novinarka hrvaškega Oštra se je z Lukášem Dikom, glavnim urednikom slovaškega preiskovalnega centra Jána Kuciaka, pogovarjala o posledicah nedavnih parlamentarnih volitev za tamkajšnje novinarje in medije.
Foto: Tomáš Benedikovič/Denník N
Slovaška se je po letošnjih parlamentarnih volitvah znašla na demokratičnem razpotju.
Nekdanji premier, sicer vidni slovaški politik Robert Fico, je vnovič stopil na državni politični parket, saj je njegova stranka Smer – Socialna demokracija (Smer – SD) na volitvah zmagala.
Ficova vrnitev na oblast je Slovake spomnila na brutalni dvojni umor preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove leta 2018.
Kuciakove preiskovalne zgodbe so razkrivale korupcijo v vladi in povezave med politično elito in organiziranim kriminalom, kar je Fica stalo položaj predsednika vlade.
O posledicah Ficove zmage za svobodo medijev na Slovaškem, še zlasti za preiskovalno novinarstvo, se je novinarka hrvaškega Oštra pogovarjala z Lukášem Dikom, odgovornim urednikom preiskovalnega centra Jána Kuciaka.
Kaj je prispevalo k volilnemu uspehu stranke Smer – SD?
Pomembno je omeniti, da je priljubljenost Smeri po volitvah leta 2020 upadla, delno zaradi umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove, delno pa zaradi notranjega razkola v stranki. Fico je nato spremenil retoriko. Po naši analizi je podporo pridobil s spodbujanjem protestov proti cepljenju in covidu-19 ter s širjenjem denzinformacij. V zadnjih dveh letih je uporabljal tudi protiameriško in prorusko retoriko.
Prednostna naloga vlade, oblikovane leta 2020, je bila močna protikorupcijska agenda; preiskanih je bilo veliko primerov iz časa Ficove vlade. Vendar pa ta vlada ni dobro upravljala države, niti med pandemijo niti v obdobju, ki ji je sledilo, zato je zaupanje vanjo že upadalo.
Menite, da je Ficova vrnitev v politiko že opazno vplivala na slovaško medijsko krajino?
V treh letih in pol je vpliv Ficove stranke postal vse bolj očiten, predvsem zaradi njene obsežne navzočnosti na facebooku, vodilnem družbenem omrežju na Slovaškem. Člani Smeri – SD so pogosto napadali novinarje v zvezi s tekočimi preiskavami. Grozili so pričam, ki so v njih sodelovale, pa tudi novinarjem, ki so poročali o primerih korupcije, povezanih z nekdanjo Ficovo vlado.
To se je nadaljevalo tudi po letošnjih volitvah, in sicer z grožnjami o morebitnih sodnih postopkih proti določenim novinarjem.
Ali je to vplivalo na svobodo govora in stanje preiskovalnega novinarstva v državi?
Vpliv se še ni pokazal, a mogoče je, da se še bo. Morali bomo počakati, ali bodo sprejeti kakšni preventivni ukrepi ali se bodo grožnje uresničile.
Skrb vzbujajoči so rezultati naše analize napadov na novinarje na facebooku v dveh mesecih pred volitvami, pri čemer ne mislim na konstruktivne kritike ali popravke dejstev. Izkazalo se je, da so bile med glavnimi napadalci tri stranke, ki naj bi sestavljale novo vladno koalicijo: Smer, levosredinski Glas in nacionalistična Slovaška nacionalna stranka (SNS). Te so napade na novinarje vključile v strategijo svoje volilne kampanje.
V preteklosti smo opazili, da je novinar, ki je bil zaradi svojega dela izpostavljen, doživel val nadlegovanja in groženj. To je pogosto pomenilo zastrašujoča sporočila in e-pošto, zaradi katerih so bile potrebne policijske preiskave.
In kakšno je bilo javno mnenje o novinarstvu? Je vplivalo na to, kaj si ljudje mislijo o novinarjih?
“Skrb vzbujajoče je, da je rednim napadalcem na novinarje uspelo spodkopati zaupanje v osrednje medije, tako da je to zdaj na precej nizki ravni.”
Po tragičnem umoru Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove leta 2018 je bilo podpore veliko. Na ulice je prišlo več deset tisoč ljudi, kar je povzročilo Ficov odstop. V tem obdobju se je povečala podpora preiskovalnemu novinarstvu, številni so si želeli postati preiskovalni novinarji.
Toda pet let pozneje se zdi, da je ta podpora upadla. Skrb vzbujajoče je, da je rednim napadalcem na novinarje uspelo spodkopati zaupanje v osrednje medije, tako da je to zdaj na precej nizki ravni. Posledično so vir informacij za veliko državljanov postali dezinformacijski portali, zato je zagotavljanje verodostojnega poročanja še večji izziv.
Je to vplivalo na pripravljenost novinarjev za poročanje o občutljivih temah? So se oddaljili od poročanja o politiki?
Kar zadeva redno novičarsko poročanje, upada ni opaziti. So pa znaki, da bi v prihodnjih letih lahko nastale težave, kot je upad števila mladih novinarjev.
Za zdaj novinarji še niso prenehali z delom, vendar skrb vzbuja število preiskovalnih novinarjev v državi, ki jih trenutno ni več kot deset.
Jih je bilo prej več?
Vsekakor. Bilo jih je do 20. Upoštevajte, da so ljudje, ki so leta 2017 vohunili za Jánom in mu sledili, takrat sledili tudi približno 30 drugim novinarjem. Vemo, da so nekateri ljudje iz vrst policije, povezani s primerom umora Jána in Martine, zdaj na vidnih položajih.
Iz izjav prič njunega umora je bilo razvidno, da je eden od zaposlenih v policiji zasebne podatke novinarjev posredoval iz policijskih podatkovnih baz. Čeprav ni bil nikoli obsojen, so te priče pozneje spremenile svoje izjave. Ta človek je bil zdaj izvoljen za poslanca stranke Smer.
Ali obstajajo varovalke za ohranitev neodvisnosti medijev?
Medijska zakonodaja je doživela skromne izboljšave in zdaj imamo nekaj ukrepov za zaščito novinarjev. Vendar so ti zaradi usmeritve nove vlade ranljivi za spremembe.
Slovaški mediji so zaradi izkušenj s preteklimi avtoritarnimi voditelji odporni. Veliko jih je finančno neodvisnih, saj imajo spletne naročnine. Obstaja tudi nacionalna pobuda za spremljanje in podporo ogroženim novinarjem, ki jo vodi naš center.
Kakšna so vaša pričakovanja in skrbi za slovaško medijsko krajino?
Nisem še omenil pomembne vzporednice, ki bi jo morali upoštevati, in sicer razmer na Madžarskem in Poljskem. Politični voditelji, kot sta Viktor Orbán in poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), so imeli pomemben vpliv na javne medije, ki so jih uporabljali kot platformo za razširjanje svojih sporočil. Mogoče je, da se bo podoben scenarij razvil tudi pri nas, saj so nekateri predstavniki nove vladne koalicije že izrazili pripravljenost za spremembe na slovaški javni radioteleviziji.
“Pravo vprašanje je, ali se je Evropska unija pripravljena hitro odzvati, če bodo ogrožene temeljne demokratične vrednote, med drugim svoboda tiska.”
Pravo vprašanje je, ali se je Evropska unija pripravljena hitro odzvati, če bodo ogrožene temeljne demokratične vrednote, med drugim svoboda tiska. Odziv EU oziroma njegova odsotnost bi lahko pomembno vplivala na potek prihodnjih dogodkov, kot smo jih opazovali na Madžarskem in Poljskem.
Kako lahko mednarodna skupnost podpira svobodo tiska na Slovaškem?
Obravnava tega vprašanja ni ključna le na Slovaškem, temveč tudi na mednarodni ravni. Pošiljanje pisem podpore je lahko učinkovito sredstvo za vplivanje na spremembe, ko se stvari poslabšajo.
Pritisk iz tujine, četudi ne vodi vedno k takojšnjim spremembam, lahko novinarjem zagotovi psihološko moč, da prenesejo takšne napade. Madžarski kolegi so tolažbo denimo našli v podpori novinarjev z vsega sveta.
Na katere dosežke slovaških preiskovalnih novinarjev ste še posebej ponosni?
Na Slovaškem je bila korupcija že pred letom 2018 zelo razširjena, vendar organi pregona takrat niso preiskali nobenega primera. Veliko pa so jih preiskovali novinarji, zato menim, da je preiskovalno novinarstvo zadnji branik družbe, ki ščiti demokratične vrednote.
Ključna sta bila tudi enotnost in sodelovanje, ki sta prežela preiskovalne novinarje. Pobude, kot je Kočnerjeva knjižnica (Kočner Library Project) – varna soba v Bratislavi, v kateri so novinarji lahko raziskovali približno 57 terabajtov podatkov, so pokazale moč sodelovanja, saj so skoraj vsi slovaški mediji sodelovali in ne tekmovali.
Knjižnica zdaj vsebuje na tisoče dokumentov, povezanih s slovaškim podjetnikom Mariánom Kočnerjem, ki se na sodišču sooča z obtožbami zaradi domnevnega orkestriranja umora Jána in Martine.
Ta pristop ni privedel zgolj do množičnih razkritij korupcije, ampak je poskrbel tudi za to, da so se novinarji počutili varnejše.
