Mednarodne banke služijo avtokratom in organiziranemu kriminalu
Michael Hudson in drugi novinarji ICIJ, (priredba uredništvo Oštra.si)
–
Več kot 400 novinarjev v 88 državah, tudi Sloveniji, je analiziralo zaupna poročila velikih ameriških bank, ki so jih pošiljale uradu za preprečevanje finančnega kriminala. Razkrivajo, kakšno vlogo so imele mednarodne banke pri pretakanju milijonov na račune avtokratov in kriminalcev.
Foto: ICIJ/ Alicija Tatone
Velike svetovne banke, med njimi Deutsche Bank, JP Morgan in HSBC, so kriminalnim združbam omogočale pranje vrtoglavih vsot denarja. Tudi ko so jih ameriški organi opozorili, da jih bodo kazensko preganjali, če bodo še poslovale s kriminalci in korumpiranimi režimi, so banke v nekaterih primerih še naprej sodelovale z njimi.
To razkriva več kot 2100 zaupnih poročil o sumljivih nakazilih, ki so jih banke in druge finančne institucije poslale ameriškemu uradu za preprečevanje finančnega kriminala (Fincen). Dokumente je pridobil ameriški medij BuzzFeed News in jih nato delil z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ta pa je več kot leto dni koordiniral projekt FinCEN Files, v katerem je bančne tajnosti preučevalo več kot 400 novinarjev 108 medijev, tudi Oštra, v 88 državah.
V dokumentih, ki prikazujejo transakcije v obdobju 1999–2017, je ICIJ odkril za najmanj 2000 milijard dolarjev bančnih nakazil, za katera so uslužbenci finančnih institucij, pristojni za skladnost poslovanja, menili, da imajo lastnosti pranja denarja ali drugih kriminalnih dejanj. Od tega je kar 1300 milijard dolarjev sumljivih nakazil steklo prek Deutsche Bank, 514 milijard dolarjev pa prek banke JP Morgan Chase.
Zajeten sveženj poročil o sumljivih nakazilih (SAR), ki jih je pridobil BuzzFeed News, so finančne institucije Fincenu posredovale med letoma 2000 in 2017, toda predstavljajo majhen delež vseh poročil SAR, ki so jih banke poslale temu uradu. Zgolj med letoma 2011 in 2017 jih je bilo namreč več kot 12 milijonov.
Poudariti je treba, da ta poročila niso nujno dokaz, da se je ali se ni zgodilo neko kaznivo dejanje ali prekršek, temveč vsebujejo zlasti sume bančnih uslužbencev, pristojnih za skladnost poslovanja, ki nadzorujejo transakcije komitentov skladno s predpisi s področja preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in druge finančne kriminalitete.
Preiskava novinarjev projekta FinCEN Files tudi kaže, da banke redno poslujejo s podjetji, katerih lastnikov ne poznajo. Poleg tega o transakcijah, ki imajo vse značilnosti pranja denarja, poročajo šele leta po poslovanju s strankami, čeprav so ugotovili, da so bile te vpletene v finančne goljufije in korupcijske škandale.
Ameriški finančni nadzorni organi, ki vodijo svetovni boj proti pranju denarja, so velikim bankam naročili, naj reformirajo pravila poslovanja. V preteklosti so jih tudi že oglobili za stotine in celo milijarde dolarjev ter jim grozili s kazenskimi ovadbami.
Toda takšni posli so donosni, zato imajo banke še naprej osrednjo vlogo v finančnih transakcijah, povezanih s korupcijo, goljufijami, organiziranim kriminalom in terorizmom. Tako pomagajo vzdrževati kriminalne združbe in prispevajo k svetovni gospodarski neenakosti.
»S tem, ko finančne institucije izrazito koruptivnih nakazil niso preprečile, so opustile nalogo prve obrambne linije pred pranjem denarja,« je za ICIJ dejal nekdanji visoki uradnik ameriškega ministrstva za pravosodje in tožilec za finančni kriminal Paul Pelletier. Banke se po njegovih besedah zavedajo, da delujejo v sistemu, ki je »pretežno kot brezzobi tiger«.
Banke ne poznajo svojih komitentov
Analiza 2100 dokumentov Fincena je pokazala, da banke v polovici primerov niso vedele, s kom poslujejo – tudi ko so nepoznanim komitentom nakazovale na stotine milijonov dolarjev. V več kot 680 Fincenovih poročilih so finančne institucije od bank zahtevale dodatne informacije o komitentih, toda v več kot 160 primerih se banke na zahteve niso odzvale.
Prav tako so redno poslovale s podjetji v davčnih oazah, ne da bi poznale njihove lastnike. Imetniki bančnih računov so pri poslovanju pogosto navedli naslove v Veliki Britaniji, ZDA, na Cipru, v Hongkongu, Združenih arabskih emiratih, Rusiji in Švici. Vsaj 20 odstotkov poročil Fincena je po izračunih novinarjev zadevalo komitente z naslovom v davčni oazi Britanski Deviški otoki.
Tako je denimo skrivnostno podjetje, imenovano ABSI Securities, med januarjem 2010 in julijem 2015 prek računov pri banki JP Morgan prejelo oziroma nakazalo skupaj več kot milijardo dolarjev.
Bančni uslužbenci so raziskali, kdo stoji za tem podjetjem, šele po tem, ko je ruski spletni portal poročal, da je družba povezana s Semjonom Mogiljevičem, znanim tudi kot »šef šefov« ruske mafije. Ko ga je FBI leta 2009 uvrstil na seznam desetih najbolj iskanih ljudi, so zapisali, da je kriminalna mreža, ki jo vodi, vpletena v trgovino z orožjem in mamili, v izsiljevanje in umore.
Bančni uslužbenci so zaman iskali informacije o tem, kdo vodi ABSI Securities, a banka JP Morgan je imela že vrsto let prej dovolj razlogov za to, da bi poslovanje s podjetjem, ki je prek te banke nakazovalo na stotine milijonov dolarjev, podrobneje preverili. ABSI Securities je bilo slamnato podjetje, registrirano na Cipru, ki je takrat že veljal za enega pomembnejših krajev za pranje denarje.
Banka JP Morgan je v odgovoru za ICIJ pojasnila, da ne smejo komentirati svojih komitentov ali njihovih transakcij. Poudarili so, da so sicer prevzeli »vodilno vlogo« pri izvajanju »proaktivnih obveščevalnih preiskav« in razvoju »inovativnih tehnik za boj proti finančnemu kriminalu«.
Mogiljevičevega odziva novinarjem ni uspelo pridobiti.
Analiza dokumentov Fincena je pokazala, da banke v polovici primerov niso vedele, s kom poslujejo – tudi ko so nepoznanim komitentom nakazovale na stotine milijonov dolarjev. Foto: ICIJ
Nadzor nad pranjem denarja je neučinkovit
V velikih bankah je sistemski nadzor za prepoznavanje denarja nelegalnega izvora prepuščen preobremenjenim uslužbencem, ki nimajo dovolj virov za delo, to pa običajno poteka v manjših poslovalnicah in daleč stran od sedeža banke. Dokumenti urada Fincen tudi kažejo, da zaposleni v večjih bankah pogosto poskušajo kar z osnovnim iskanjem na googlu preveriti, kdo stoji za visokimi nakazili.
Še več, banke poročila o sumljivih nakazilih Fincenu pogosto pošljejo šele, ko se komitent znajde v medijih ali je tarča policijske preiskave. To se običajno zgodi, ko denarja že zdavnaj ni več.
Nekateri nekdanji uslužbenci banke HSBC so v intervjujih za ICIJ in BuzzFeed News dejali, da jim banka ni omogočila kaj več kot zgolj površnega pregleda nad visokimi denarnimi transakcijami. Dejali so, da so jih uslužbenci bančnih podružnic zunaj ZDA, ko so zahtevali informacije o podjetjih, ki so nakazovala denar, pogosto ignorirali.
»Rekli so nam: 'Seveda, kontaktirali vas bomo.' Toda potem od njih ni bilo več glasu,« se spominja Alexis Grullon, ki je bila med letoma 2012 in 2014 pristojna za nadzor nas sumljivimi mednarodnimi transakcijami v prometu banke HSBC v New Yorku.
Uslužbencem banke Standard Chartered, ki so opozarjali na sumljive transakcije, je vodstvo pogosto grozilo, nadlegovali so jih in tudi odpustili, sta nekdanja uslužbenca zapisala v tožbi, ki sta jo decembra 2019 predala zveznemu sodišču v New Yorku.
Spodnje perilo in škornji
Januarja 2010, ko je zdaj že nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, je bilo v Veliki Britaniji registrirano novo podjetje, NoviRex Sales LLP. Ukvarjalo naj bi se z distribucijo gospodinjskih aparatov, a dokumenti podjetja tega niso potrjevali.
Na uradnem naslovu podjetju je bila registrirana majhna trgovina v Cardiffu v Walesu. Pred kratkim so na tem naslovu odprli kozmetični salon, že pred tem pa je bilo tam prijavljenih na stotine drugih podjetij.
Dokument o registraciji podjetja Novirex Sales LLP.
Lastnika podjetja NoviRex Sales sta bili družbi, registrirani na Britanskih Deviških otokih, ki sta imeli uradno v lasti še več tisoč drugih podjetij – med temi so bila številna registrirana na istem naslovu v Cardiffu. Nekatera od teh podjetij so mediji pozneje povezovali s korupcijo, predvsem v Ukrajini.
Kmalu po ustanovitvi je NoviRex Sales začel zajetne vsote nakazovati na različne konce sveta. Nekatera nakazila so bila nenavadna za podjetje, ki naj bi prodajalo gospodinjske aparate: za spodnje perilo je podjetju z Britanskih Deviških otokov plačal 200 tisoč dolarjev, 34 tisoč hongkonškemu podjetju za računalniške dodatke, skoraj 400 tisočakov za škornje pa od drugega hongkonškega podjetja.
Čeprav je NoviRex Sales prek svetovnih bank nakazoval in prejemal na milijone dolarjev, so njegovi računovodski izkazi izkazovali manj kot 2500 dolarjev stroškov na leto. In četudi je bilo registrirano v Veliki Britaniji, je plačilni promet izvajal prek bančnih računov v znanih centrih pranja denarja, denimo prek danes propadle latvijske banke ABLV.
Toda podjetje je za potrebe mednarodnega kanaliziranja denarja potrebovalo še nekaj več kot le sumljivo latvijsko banko. Potrebovalo je veliko banko, na primer JP Morgan Chase.
Fincen je že leta 2005 opozoril, da poslovanje z latvijskimi bankami zaradi velikega števila komitentov iz davčnih oaz pomeni tveganje za pranje denarja. Kasnejša analiza je pokazala, da je banka ABLV 90 odstotkov svojih strank že sama označila za »zelo tvegane«, večinoma zato, ker so bile slamnata podjetja iz držav, ki ne razkrivajo lastništva.
Toda latvijske banke so JP Morganu odprle nove poslovne možnosti. V zameno za provizijo jim je banka JP Morgan zagotavljala storitve korespondenčnega bančništva, da je lahko britansko podjetje prek svojih bančnih računov izvajalo mednarodna nakazila v dolarjih. S tem pa je JP Morgan odprl vrata svetovnega finančnega sistema komitentom bank v tujini, med njimi tudi podjetju NoviRex.
Strokovnjak za finančni kriminal Martin Wood je za ICIJ dejal, da so imele transakcije podjetja NoviRex očitne značilnosti pranja denarja. To je potrdil še en strokovnjak, ki pa je želel ostati neimenovan. »Če bi bil v JP Morganu in bi to videl, bi si mislil, da je to grozljivo,« je dejal Woods, ki je bil nekoč kriminalist v Veliki Britaniji. »Katero običajno podjetje pa kupuje računalnike, spodnje perilo in vedra?«
JP Morgan je v poročilu delničarjem leta 2014 oznanil: »Storili smo napake in se naučili lekcij glede korespondenčnega bančništva.« Izvršni direktor Jamie Dimon je v spremnem pismu zapisal, da je odzivanje na napake kazalec uspešnega podjetja.
Pri tem ni omenil, da je ameriško finančno ministrstvo JP Morganu takrat že izdalo izredno slabo oceno ukrepov banke za preprečevanja pranja denarja in banki naložil, naj preveri notranjo prakso korespondenčnega bančništva. Zgodba podjetja NoviRex bi se takrat lahko končala. Toda novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za ameriškega predsednika.
Ilustracija: ICIJ
Denar za režim Viktorja Janukoviča
Ameriško pravosodno ministrstvo je kmalu po volitvah za posebnega svetovalca v preiskavi o vmešavanju Rusije v ameriško volilno tekmo in drugih vprašanjih, povezanih s Trumpom in njegovimi sodelavci, imenovalo nekdanjega šefa FBI Roberta Muellerja.
Kot je znano, je bil eden od Trumpovih sodelavcev Paul Manafort, nekdanji vodja njegove predsedniške kampanje. Manafort je bil tudi svetovalec in lobist nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki je danes na begu in naj bi se skrival v Rusiji.
V tem času so bili uslužbenci podružnice banke JP Morgan v Columbusu v zvezni državi Ohio zaskrbljeni, kažejo dokumenti. Iz medijev so izvedeli, da je Manafort dobil nakazila »slamnatih« podjetij za računalniško opremo.
Ugotovili so, da je denar nakazoval NoviRex Sales.
Ko se je preiskava Manafortovega poslovanja zunaj ZDA še okrepila, je JP Morgan Fincenu predložil poročila o sumljivih transakcijah podjetja NoviRex Sales. Banka je o tem poročala več let po tem, ko je Manafortu, njegovim sodelavcem in podjetjem NoviRex plačal na milijone dolarjev.
NoviRex je po podatkih ukrajinskega medija KyivPost Manafortu v imenu politične stranke Viktorja Janukoviča skrivaj plačal več kot 4 milijone dolarjev. Manaforta so v ZDA pozneje obsodili na zaporno kazen zaradi bančnih in davčnih goljufij, nadlegovanja prič in drugih kaznivih dejanj.
Na eni izmed obravnav na sojenju proti Manafortu je njegov nekdanji poslovni partner Rick Gates razkril, kdo je stal za NoviRexom: trdil je, da je to Andrij Kljujev, Janukovičeva nekdanja desna roka.
Kot kažejo dokumenti Fincena, je JP Morgan od leta 2010 do 2015 obdelal 706 transakcij družbe NoviRex v skupni vrednosti najmanj 230 milijonov dolarjev. Večina tega denarja je bila namenjena podjetjem, registriranim v davčnih oazah.
Tiskovna predstavnica banke ABLV, ki je zdaj v stečaju, je na vprašanja ICIJ dejala, da je med likvidacijo podjetja za pregled nekdanjih strank banke in njihovih transakcij pristojen revizor, sicer pa dejavnosti komitentov ne morejo komentirati.
Bank ne ustavijo niti visoke kazni
Preiskovanje ICIJ kaže, da je pet bank, ki se najpogosteje pojavljajo v poročilih Fincena (JP Morgan, HSBC, Deutsche Bank, Standard Chartered in Bank of New York Mellon), kanaliziralo denar na račune osumljencev kljub ukrepom ameriških organov za preprečevanje pranja denarja.
Štiri banke so se z ameriškimi oblastmi pogodile, da bi se izognile sodnemu pregonu, le Deutsche Bank tega ni storila. Leta 2015 je sklenila civilno poravnavo za 258 milijonov dolarjev.
Toda izsledki projekta #FinCENfiles kažejo, da so uslužbenci Deutsche Bank strankam iz Irana, Sirije in drugih držav, ki so bile predmet ameriških sankcij, naročili, naj v okencu za namen plačila navedejo skrivne kode, da jih bodo v banki lažje prepoznali. Eden od izvršnih direktorjev banke je uslužbencem predlagal, naj uporabijo »trike in zvijače«, da jih ameriške oblasti ne bi opazile.
Medtem ko se je Deutsche Bank z ameriškimi nadzornimi organi zelo javno dogovarjala o poravnavi, je v svetu bančnih tajnosti pri nakazovanju denarja pomagala ukrajinskemu milijarderju Igorju Kolomojskemu, ki je po trditvah ameriških tožilcev sodeloval pri pranju denarja v ZDA.
Dokumenti Fincena kažejo, da je banka od konca leta 2015 do konca leta 2016 prenesla najmanj 215 milijonov dolarjev za družbo z Britanskih Deviških otokov, ki so jo tedaj, sodeč po dokumentih ameriških sodišč, obvladovali Kolomojski in njegovi partnerji.
Deutsche Bank ni želela odgovoriti na novinarska vprašanja ICIJ o odnosu s Kolomojskim, saj ji predpisi ne dovoljujejo komentiranja komitentov ali transakcij. Povedali so le, da je banka priznala »pretekle slabosti« in se »naučila iz svojih napak«. »Zdaj smo drugačna banka,« so zagotovili.
John Cassera, strokovnjak za finančni kriminal, ki je od leta 1996 do 2002 delal kot tajni agent, je dejal, da se kazni, ki jih plačujejo HSBC in druge branke, morda zdijo visoke, vendar gre le za del dobička bank. Denarja pa ne povrnejo bankirji, ki bi morali biti odgovorni, je dejal Cassera – plačajo ga delničarji.
James S. Henry, newyorški ekonomist, odvetnik in preiskovalni novinar, ki od sedemdesetih let preiskuje svet umazanega denarja, je povedal, da so ameriški izvršilni ukrepi v zadnjih dveh desetletjih – vsaj v primerjavi s prejšnjimi obdobji, ko so banke delovale skoraj brez omejitev – nekoliko vplivali na velike banke.
Henry je poudaril, da je za doseganje resničnih sprememb v odnosu med bankami in nezakonitimi finančnimi tokovi potrebno »več tožilske zagnanosti in mednarodnega sodelovanja«. To pomeni, da bi morali bankirje – ne samo banke kot pravne osebe in njihove delničarje – poklicati na zatožno klop. »In to pomeni globe ali pa zapor,« je dejal Henry.
