Milijarde dolarjev neovirano skozi svetovne banke
Matej Zwitter
–
Sveženj dokumentov ameriškega urada za preprečevanje finančnega kriminala razkriva na tisoče bančnih transakcij v vrednosti dva tisoč milijard dolarjev, za katere so bančni uslužbenci sumili, da bi lahko bile povezane s pranjem denarja in drugimi kriminalnimi dejanji. Ker banke po svetu prek ameriških preusmerjajo dolarska plačila, se dokumenti projekta FinCEN Files nanašajo na fizične osebe in podjetja z vsega sveta, tudi iz Slovenije.
Dokumenti ne razkrivajo le posameznih koruptivnih omrežij, temveč tudi, s kakšno lahkoto ta svoje premoženje umikajo na varno, zunaj dosega davčnih in preiskovalnih organov. Foto: ICIJ/BuzzFeed News/Getty Images
Maja 2010 je na letališču v kraju Shannon na zahodu Irske pristalo zasebno letalo. Na krovu je bil tovor iz Nizozemske: dve potovalki in štiri kartonaste škatle s približno 210 tisoč evri gotovine v različnih valutah.
Takšen transport gotovine je bil, kot se je izkazalo kasneje, reden del posla irskega ponudnika plačilnih storitev Pacnet. A Pacnet ni bilo običajno podjetje. Ameriško finančno ministrstvo ga je septembra 2016 označilo za del mednarodne kriminalne organizacije, ki se je ukvarjala s pranjem denarja. Del tega denarja je stekel tudi čez račune pri slovenskih bankah, kažejo dokumenti ameriškega urada za preprečevanje finančnega kriminala (Fincen).
Dokumente je pridobil ameriški spletni medij BuzzFeed News in jih delil z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in več kot 100 mediji v 88 državah, med njimi tudi z Oštrom.
V mednarodnem preiskovalnem novinarskem projektu FinCEN Files so novinarji več kot leto dni analizirali več kot 2100 poročil o sumljivih transakcijah (SAR), ki so jih ameriške banke med letoma 2000 in 2017 predložile Fincenu, uradu, ki deluje pod okriljem finančnega ministrstva.
Med nakazili v skupni vrednosti več kot dva tisoč milijard dolarjev, za katera so bančni uslužbenci posumili, da bi lahko bila povezana s pranjem denarja in drugimi kriminalnimi dejanji, je največji delež transakcij, v višini 1300 milijard dolarjev, stekel prek računov ameriške podružnice Deutsche bank.
“Kazniva dejanja, ki se za nazaj zdijo očitna, je pogosto mogoče odkriti šele po dogodku ali po tem, ko banka Fincenu predloži poročilo SAR.”
O nakazilih v višini dobrih 500 milijard dolarjev je poročala tudi ameriška banka JP Morgan Chase, nekajkrat manjše zneske pa so kot sumljive označile banke Standard Chartered, The Bank of New York Mellon in ameriška podružnica britanske banke Barclays.
Ta je povezana s ključno slovensko zgodbo, ki jo bomo objavili v ponedeljek zjutraj na Oštru.si.
V ameriškem uradu za preprečevanje finančnega kriminala se na vprašanja novinarjev ICIJ niso odzvali, v začetku septembra pa so na svojem spletnem mestu objavili sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da naj bi več medijev načrtovalo objavo zgodb na podlagi zaupnih vladnih dokumentov. Ker je javna objava bančnih poročil kaznivo dejanje, so o zadevi obvestili ministrstvo za pravosodje.
Poročila o sumljivih transakcijah oziroma SAR (»suspicious activity reports«) niso nujno dokaz o nezakonitem ravnanju. Foto: ICIJ
Kot je razvidno iz Fincenovih dokumentov, banke v nekaterih primerih spregledajo očitne znake pranja denarja, s plačili nadaljujejo, tudi kadar jim ne uspe določiti izvora sredstev, legitimnega namena nakazila ali lastnikov vpletenih podjetij. O spornih nakazilih uradu za preprečevanje pranja denarja pogosto poročajo šele več let po tem, ko je denar že prišel in odšel z računov njihovih komitentov in povezanih oseb.
Sumljivi denar na slovenskem bančnem računu
Tako je bilo tudi v primeru podjetja Pacnet. Ameriška podružnica britanske banke Barclays je o sumljivih nakazilih Pacneta poročala šele po tem, ko so ZDA leta 2016 proti podjetju ter 35 povezanim osebam in podjetjem uvedle gospodarske sankcije.
Kot so ob uvedbi sankcij zapisali pri ameriškem finančnem ministrstvu, je bil Pacnet del mreže podjetij v 18 državah, namenjene pranju denarja iz goljufij, katerih žrtve so bili predvsem starejši in ranljivi posamezniki. Štirje nekdanji vodilni zaposleni v družbi Pacnet se zaradi obtožb o pranju denarja od lani zagovarjajo tudi pred sodiščem v ameriški zvezni državi Nevada.
Kot je razvidno iz obtožnice, naj bi Pacnetovi poslovni partnerji žrtvam pošiljali pisma, v katerih so jim denimo obljubljali visoke nagrade ali vedeževalne storitve v zameno za manjše plačilo. Nekateri posamezniki naj bi po trditvah tožilstva v takih goljufijah izgubili več tisoč dolarjev.
Banke s podjetji, ki vodijo sheme za množično pošiljanje pisem, običajno nočejo imeti opravka, zato je bila za uspeh prevar ključna vloga družbe Pacnet, so v obtožnici zapisali tožilci. Pacnet naj bi v imenu svojih poslovnih partnerjev sprejemal plačila žrtev in plačeval dobaviteljem, denimo tiskarnam in poštnim podjetjem. Med drugim je podjetje po trditvah tožilstva vzdrževalo mrežo poštnih nabiralnikov v več državah, kamor so žrtve pošiljale pisemske ovojnice z gotovino, Pacnet pa jo je nato z zasebnim letalom prevažal na Irsko.
Toda letalski prevozi gotovine so bili le prvi korak. Pacnet je potreboval učinkovitejši način za mednarodno pretakanje denarja.
To je podjetju med drugim omogočila britanska banka Barclays, je razvidno iz poročila SAR, ki so ga pripravili pri tej banki. Prek računov pri banki Barclays je Pacnet več deset milijonov dolarjev na leto pošiljal na račune povezanih in drugih družb. Nakazila so usahnila šele z uvedbo ameriških sankcij leta 2016.
V poročilu o sumljivih nakazilih iz aprila 2017 so Barclaysovi uslužbenci identificirali za nekaj več kot 919 milijonov dolarjev nakazil kanadske družbe Pacnet Services Limited. Pri večini, v vrednosti 384 milijonov, je šlo za interna nakazila med Pacnetovimi podjetji.
Zelo majhen drobec teh plačil je dosegel tudi Slovenijo. Med januarjem 2015 in julijem 2017 je Pacnet nakazal 392 tisoč dolarjev na račun podjetja Option Logic Ltd., sicer registriranega na otoku Man, ki ga je to imelo pri slovenski podružnici banke Unicredit, kaže eno izmed poročil SAR.
Sodeč po poslovnem registru otoka Man je bil do julija 2016 končni lastnik podjetja Option Logic britanski in kanadski državljan Robert Paul Davis. Po podatkih iz obtožnice v ameriški zvezni državi Nevada proti nekdanjim vodilnim zaposlenim v Pacnetu, med katerimi je tudi Davis, je bil ta eden izmed družbenikov kanadskega podjetja te družbe in vodja njene pisarne na Irskem.
S čim se je ukvarjalo podjetje Option Logic, ki je poslovalo tudi prek slovenske banke Unicredit, ni povsem jasno. Po informacijah avstralskega regulatorja trga vrednostnih papirjev iz leta 2016 pa je podjetje na račun pri bolgarski podružnici banke Unicredit med drugim prejemalo vplačila s spletne trgovalne platforme Ubinary.
Platforma Ubinary je bila predmet opozoril finančnih regulatorjev v več državah, ker je trgovalne storitve opravljala brez ustrezne licence. Podjetje je ponujalo naložbe v binarne opcije, to so izvedeni finančni instrumenti, pri katerih vlagatelj stavi na pojav določenega dogodka, denimo, ali bo cena zrasla ali padla. Če do napovedanega dogodka ne pride, vlagatelj izgubi ves svoj vložek.
V Belgiji so potrošnike pred naložbami prek te platforme posvarili že leta 2014, v Kanadi leto kasneje, v Avstraliji in Švici pa leta 2016. Leta 2018 je evropski organ za vrednostne papirje in trge binarne opcije označil za »izjemno špekulativne« in prepovedal njihovo trženje malim vlagateljem na območju EU.
Slovensko podružnico banke Unicredit smo vprašali, ali so bili v času, ko je imelo podjetje Option Logic pri njih odprt račun, seznanjeni z vpletenostjo njihovega komitenta v spletno trgovanje z binarnimi opcijami, z njegovimi lastniškimi povezavami s kanadsko družbo Pacnet in z njeno domnevno sporno poslovno prakso. Odgovorili so, da so zavezani bančni tajnosti, zato informacij o strankah ne morejo razkrivati.
V Pacnetu se na našo prošnjo za pojasnila niso odzvali.
Iz banke Barclays pa so v odgovoru novinarjem projekta zapisali, da je finančni kriminal po naravi kompleksen in ga je težko zaznati. »Kazniva dejanja, ki se za nazaj zdijo očitna, je pogosto mogoče odkriti šele po dogodku ali po tem, ko banka Fincenu predloži poročilo SAR,« so pojasnili.
»Glede na to, da poročila SAR niso dokaz nezakonitega ravnanja, bi komitentu račun zaprli le po skrbni in objektivni preiskavi,« so še pojasnili. V tem primeru bi morali tehtati posledice morebitnega finančnega kriminala in tveganje, da bi nedolžni stranki odrekli dostop do bančnih storitev.
Na podrobna vprašanja o posameznih primerih niso odgovorili, saj da zaupnih dokumentov ne smejo komentirati.
Iz Turkmenistana v Latvijo čez New York
Kanadski Pacnet je imel pri različnih podružnicah banke Barclays, ki je pripravila poročilo, štiri bančne račune. Pošiljatelji in prejemniki domnevno sumljivih nakazil v poročilih urada Fincen pogosto nimajo nikakršne poslovne ali druge povezave z ZDA. Vendar transakcije potekajo tudi prek Amerike, zato poročila o pretakanju premoženja komitentov tujih bank pišejo ameriške banke in berejo ameriški uradniki.
Vsako nakazilo v Fincenovih dokumentih se je moralo namreč vsaj za trenutek virtualno dotakniti ameriškega ozemlja, običajno v bližini newyorške ulice Wall Street, simbola globalnih financ. Tamkajšnje banke v zameno za provizijo manjšim bankam po svetu omogočajo izvajanje mednarodnih nakazil v ameriških dolarjih.
Novinarji projekta FinCEN Files so tako denimo lahko izsledili 1,6 milijona dolarjev vredno nakazilo turkmenistanskega ministrstva za trgovino za nakup »slaščic« na račun anonimnega škotskega podjetja, ki je bilo ustanovljeno manj kot leto dni prej. Ministrstvo je denar nakazalo iz turkmenistanske banke, ki ga je najprej usmerila v podružnico Deutsche Bank v New Yorku, ta pa naprej na račun škotskega podjetja v Latviji.
Ameriške banke morajo izvajati nadzor nad vsemi nakazili, katerih končni cilj so ZDA ali pa so prek tamkajšnjih bank v imenu drugih bank preusmerjena v druge države, in uradu Fincen poročati o morebitnih sumljivih poslih.
Toda po ugotovitvah novinarjev projekta FinCEN Files je ta nadzor pogosto pomanjkljiv.
Senegalsko podjetje Pamodzi Consulting je denimo februarja 2013 v treh dneh razposlalo 1,25 milijona dolarjev na bančne račune zlatarne v Parizu, predsednika mednarodne atletske zveze Lamina Diacka, ruske športne federacije ter preprodajalca luksuznih ur in parfumov.
Ameriška banka Citibank se je šele dve leti kasneje zavedela, da so skozi njene račune stekle podkupnine v zameno za prikrivanje pozitivnih rezultatov dopinških testov ruskih atletov. Leto dni po aretaciji nekdanjega predsednika atletske zveze je Citibank poročala o 55 milijonih dolarjev sumljivih nakazil, ki so poniknila na računih v Londonu, Singapurju, Dohi, Moskvi, Pekingu in drugod. Lamine Diack se na vprašanja novinarjev ICIJ ni odzval. Septembra letos ga je pariško sodišče obsodilo na štiri leta zapora zaradi korupcije in zlorabe položaja.
Ilustracija: ICIJ
Slamnato podjetje z Dunajske ceste
»Na banki New York Mellon menimo, da se nakazila v skupni vrednosti 27,1 milijona dolarjev za nakup fluorescenčnih luči zdijo nekoliko pretirana,« so uslužbenci banke pojasnili v poročilu SAR o singapurskem podjetju Ask Trading Pte Ltd. Denar je na račun podjetja prispel v le treh mesecih, od novembra 2012 do februarja 2013.
Vseh nakazil Ask Tradingu je bilo 50, vsa pa je poslalo rusko podjetje Inter-trade. Tudi namen plačil je bil identičen: pogodba za nakup fluorescenčnih luči.
Nakazila so imela še več sumljivih značilnosti. Pogosto so se zvrstila v le nekaj dneh, zneski pa so bili visoki in v okroglih številkah, kar je profesor računovodstva Mark Nigrini v članku na spletnem mestu revije Journal of Accountancy navedel kot enega od znakov finančnih goljufij. Kljub temu so uslužbenci banke New York Mellon ta nakazila analizirali šele več kot tri leta in pol po tem, ko so se milijoni zlili na račun Ask Tradinga.
Sodeč po arhivski spletni strani podjetja naj bi se Ask Trading ukvarjal s preprodajo elektronskih naprav iz Azije v Rusijo, Evropo in Srednjo Azijo. Vendar podjetje po mnenju uslužbencev banke New York Mellon ni poslovalo kot običajno trgovsko podjetje.
Na singapurskem naslovu, kjer je bilo registrirano, je domovalo tudi več drugih podjetij, eno od njih – JGHT Trading Pte Ltd. – pa je imelo na spletnem mestu dele predstavitvenega besedila povsem enake kot Ask Trading, so ugotovili pri banki New York Mellon. »Domnevamo, da sta podjetji povezani in da je Ask Trading slamnata družba, ki ima spletno mesto samo zato, da ustvarja videz legitimnosti.«
Še bolj nenavadni so bili poslovni partnerji teh domnevno povezanih podjetij. JGHT Trading je sredi januarja 2014 v šestih dneh prejel okroglih 150 milijonov dolarjev od podjetja ruskega poslovneža, ki mu trenutno v Moskvi sodijo zaradi domnevnega oškodovanja proračuna.
Tudi poslovni partnerji Ask Tradinga so bančnim uslužbencem vzbudili sum o pranju denarja, saj je 17 milijonov dolarjev prejel od enega izmed podjetij v središču sheme za pranje denarja prek mednarodnih delniških trgov. Štiri milijone pa je nakazal podjetju, ki je po trditvah ameriškega finančnega ministrstva sodelovalo pri pranju denarja od prodaje drog.
Poštni nabiralnik na Dunajski cesti. Foto: Oštro
Z Ask Tradingom je poslovalo tudi slovensko podjetje ESTP, d. o. o., a s precej nižjimi zneski. Podjetje, ki je registrirano v starejši poslovni stavbi na Dunajski cesti v Ljubljani, si poštni nabiralnik deli še z dvajsetimi podjetji. Njegova direktorica in lastnica, ki vodi tudi računovodski servis, poslovanja družbe za Oštro ni bila pripravljena komentirati.
Kot kažejo podatki, ki jih je Fincenu posredovala ameriška Citibank, je ESTP oktobra 2014 z računa, odprtega pri slovenski podružnici banke Raiffeisen, podjetju Ask Trading nakazal dobrih 135 tisoč dolarjev za plačilo transporta. Za kakšen transport naj bi šlo, v nakazilu ni navedeno.
Poleg tega je ESTP v letih 2012 in 2013 po podatkih o nakazilih v države s povečanim tveganjem za pranje denarja, ki jih objavlja slovenski urad za preprečevanje pranja denarja, nakazal skupno nekaj manj kot pol milijona evrov na račune družbe Neotrans S. A. z Britanskih Deviških otokov. O tem podjetju ni veliko znanega, po podatkih spletnega mesta Offshoreleaks pa je bila leta 2006 njegova lastnica Stella Port-Louis, ki je povezana še z več kot dvesto podjetji v tej podatkovni bazi.
V novinarjem dostopnih dokumentih ni dokazov, ki bi potrdili, da je bilo podjetje ESTP vpleteno v pranje denarja ali katerokoli drugo protizakonito dejavnost. Njegovo poslovanje pa vendarle poraja vprašanje, čigav denar se je prek ESTP stekal v Singapur in na Karibe. Po podatkih poslovne baze Bisnode je namreč podjetje v vsem času delovanja ustvarilo dobrih 220 tisoč evrov prihodkov, medtem ko je zgolj v treh letih v tujino nakazalo 629 tisoč evrov.
V NKBM, ki se je leta 2017 združila s KBS, naslednico banke Raiffeisen, so pojasnili, da poslovanja te banke pred združitvijo ne morejo komentirati. V podjetju Ask Trading se na naše poizvedovanje niso odzvali.
Zaostritev zakonodaje
Slovenske banke so po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma dolžne spremljati poslovne aktivnosti svojih strank in pristojnemu uradu poročati o nakazilih, ki vzbudijo sum o pranju denarja. Pri tej presoji morajo med drugim upoštevati, ali je mogoče razbrati ekonomski namen transakcij in ali so te skladne s pričakovanim poslovanjem stranke.
Prav tako morajo uradu poročati o vsakem nakazilu v države s povečanim tveganjem za pranje denarja, ki presega 15 tisoč evrov.
S spremembami zakona leta 2016 so se zaostrili tudi pogoji za odpiranje računov strankam iz tveganih držav. Te morajo banke podrobno preveriti, da bi se seznanile z razlogom za odprtje računa in z virom premoženja, prav tako morajo podrobneje spremljati promet na računu.
»Ukvarjanje s takimi strankami je težavno,« je opozoril svetovalec za področje preprečevanja pranja denarja Andraž Trtnik, ki vodi svoje svetovalno podjetje. Poudaril je, da konkretnih primerov ne more komentirati. Po njegovi oceni slovenske banke zaradi zaostrovanja pogojev poslovanja s tveganimi državami sicer v zadnjih letih zmanjšujejo obseg teh poslov.
Prav tako ima večina bank interno politiko, v kateri opredelijo pogoje, pod katerimi lahko odpirajo račune za nedržavljane in tuja podjetja. »Banke redko odpirajo račune za nerezidente, ki ne poslujejo v Sloveniji,« pravi Trtnik.
Leta 2016, še pred uveljavitvijo novega zakona o preprečevanju pranja denarja novembra tega leta, ko je prek slovenske banke Unicredit poslovalo tudi podjetje Option Logic z otoka Man, so bila pravila bolj ohlapna. Takrat so morale banke izvesti podrobni pregled tujega komitenta le, kadar so ocenile, da obstaja povečano tveganje za pranje denarja.
Otok Man sicer še danes ni na seznamu tveganih držav, ki ga objavlja urad za preprečevanje pranja denarja. Banka Unicredit bi sicer sodelovanje s podjetjem Option Logic lahko zavrnila, četudi tega od nje ni zahteval zakon.
Tožilci v ameriški zvezni državi Nevada so v postopku proti nekdanjim vodilnim v kanadski družbi Pacnet ugotavljali, da je bilo podjetje pogosto prisiljeno zamenjati banko, saj so ga te prej ali slej odslovile kot komitenta. In tako je eno izmed podjetij v mreži voljno banko našlo v Sloveniji.
