Janša »izginil« iz mladinske TV-oddaje o populizmu
Katarina Bulatović
–
TV Slovenija je iz že predvajane izobraževalne oddaje Populizem pozneje umaknila nekaj kadrov s predsednikom vlade Janezom Janšo. Gledalcev o tem ni obvestila, kar je po mnenju več sogovornikov Oštra lahko sporno z vidika nadzora javnosti nad delom javne radiotelevizije.
Foto: Nik Jevšnik/STA
Izobraževalno oddajo Populizem so na TV Slovenija predvajali 17. septembra. Dva dni kasneje je izginila iz spletnega arhiva javne radiotelevizije. »Posnetka ne morem pogledati,« je v komentarju na facebooku opozorila bralka Oštra.
V službi za komuniciranje RTV Slovenija so 22. septembra, tri dni po umiku oddaje s spleta, pojasnili: »Oddajo smo umaknili, ker urejamo avtorske pravice za uporabljeni material za objavo na spletu.«
Oddajo, ki je bila del izobraževalnega programa iz serije Na kratko*, so približno mesec dni kasneje vrnili v svoj spletni arhiv. Toda v novi različici oddaje ni več kadrov s fotografijo predsednika vlade Janeza Janše, njegove žene in sinov na smučanju. Premier jo je na svojem javnem twitter profilu objavil konec februarja, ko je komentiral napovedani protest proti oblikovanju nove vladne koalicije pod vodstvom SDS.
O tem, da je Janša objavil fotografijo svoje družine na smučanju, je februarja poročalo več medijev. Med drugim so se spraševali, kje je smučal in ali se je po prihodu v Slovenijo testiral zaradi okužbe z novim koronavirusom. Janša je aprila tvitnil, da naj bi ga nekateri mediji obtoževali, da je februarja z družino smučal v Italiji. V tvitu je to zanikal, priložil več fotografij s smučanja in pojasnil, da so vse iz leta 2019.
Poleg posnetkov tvita v novi različici oddaje Na kratko o populizmu tudi ni več nekaterih kadrov Janeza Janše in madžarskega premiera Viktorja Orbána iz posnetkov uradnega srečanja v Lendavi pred dvema letoma. TV Slovenija je posnetke s tega srečanja sicer že predvajala, in sicer marca 2019 v oddaji Globus o tem, kako trdno ostaja Orbán na čelu Madžarske.
Vendar na RTVS iz oddaje niso umaknili vseh uporabljenih kadrov s tega srečanja. Ohranili so tistega, ki prikazuje fototermin na srečanju Janše in Orbána.
Službo za komuniciranje RTVS smo zato še prosili, naj pojasnijo, za kateri material v oddaji Na kratko urejajo avtorske pravice za objavo na spletu, toda v odgovoru so spremenili argumente. Razlog za umik oddaje iz arhiva niso bile več avtorske pravice, temveč pravica do zasebnosti mladoletnikov: »V oddaji je bil uporabljen slikovni material, na katerem sta bili mladoletni osebi, za katerega ni bilo pridobljeno privoljenje staršev oziroma skrbnikov.«
Službo za komuniciranje RTVS smo tako, v že tretjem e-pismu, vprašali, zakaj v novi različici oddaje ni nekaterih posnetkov predsednika vlade Janeza Janše. Šele v tretjem odgovoru so pojasnili, da so iz oddaje umaknili tudi te, in sicer v skladu z vsebinskimi smernicami, po katerih »morajo imeti oddaje izobraževalnega programa trajno vrednost, saj jih ponavljamo več let, in zato ne komentiramo trenutne politične situacije v Sloveniji«.
RTVS smo v naslednji etapi novinarskih poizvedb vprašali, kdo in kdaj je izdal te smernice ter ali so oddajo umaknili zaradi posnetkov predsednika vlade Janeza Janše. Pojasnili so, da je vsebinsko urejanje oddaj v pristojnosti uredništev, ki so samostojna in neodvisna, pri tem pa se opirajo na poklicna merila in načela novinarske etike v programih javne radiotelevizije.
Zanimalo nas je, katera poklicna merila in načela so upoštevali pri umiku posnetkov iz oddaje ter zakaj so specifične posnetke umaknili iz oddaje. RTVS smo še prosili, naj nam posredujejo izvirno različico oddaje Populizem, ki je bila objavljena v rednem programu. »Na vprašanja smo vam že odgovorili. K temu nimamo več kaj dodati,« so bili kratki.
Odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Andraž Pöschl je za Oštro pojasnil, da so ga obvestili o popravkih, ki sta jih po njegovih besedah izvedli v. d. urednice Katja Stamboldžioski in v. d. odgovorne urednice Živa Emeršič. Na vprašanje, kaj meni o tem, da so iz že objavljene oddaje umaknili posnetke, ni odgovoril.
»Vse stvari delamo v konsenzu. Žal nimam ničesar več dodati,« se je na vprašanje, ali sta z Emeršičevo popravili del oddaje, odzvala Katja Stamboldžioski. »Izobraževalne oddaje ponavljamo in ponavadi ne vključujejo političnega diskurza. Če bi imeli kaj hudega za skriti, oddaje ne bi vrnili v arhiv oddaj,« je pojasnila.
Zanikala je, da bi prejeli pritožbe zaradi pojavljanja predsednika vlade v oddaji. Na poznejše dodatno vprašanje, zakaj uredništvo javnosti ni pojasnilo, da so oddajo umaknili, ali je obvestilo glede sprememb v oddaji, se ni več odzvala.
Tudi Živo Emeršič, v. d. odgovorne urednice, smo vprašali, ali je prejela pritožbe zaradi pojavljanja predsednika vlade v tej oddaji. »To je bilo že povedano v sporočilu za javnost, tako da nimam nobenega komentarja,« je dejala Emeršičeva in prekinila zvezo. RTVS v zvezi s to oddajo sicer ni podala nobenega sporočila za javnost, temveč je zgolj odgovarjala na vprašanja Oštra. Z njihovim odzivom smo Emeršičevo seznanili v elektronskem sporočilu pred klicem.
Umik materiala le s tehtnimi razlogi
Sandra Bašić Hrvatin, profesorica novinarstva s primorske fakultete za humanistične študije, je opozorila, da sklicevanje RTVS na trajno vrednost izobraževalnega programa ni skladno z njenimi poklicnimi merili in načeli: »Tega stavka ni v nobenem dokumentu, ki je javno objavljen na spletni strani.«
Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTVS navajajo, da morajo za zahtevo po zadržanju uvrstitve gradiva v oddajo ali program obstajati tehtni razlogi, denimo kadar gre za sočutje ali se je skozi čas spremenil kontekst nekega dogodka. Toda ta oddaja je že bila objavljena, torej je že bila predmet uredniške presoje: »Očitno je, da se je po objavi zgodilo nekaj, kar meni ni znano.«
Bašić Hrvatinova ne razume, zakaj je TV Slovenija iz oddaje umaknila nekatere kadre iz posnetka srečanja aktualnih predsednikov vlade Janeza Janše in Viktorja Orbána, saj gre za posnetek, ki po njenem mnenju podpira zgodbo o populizmu. »Dejstvo je, da je predsednik madžarske vlade v političnem prostoru definiran kot vodja neliberalne demokracije.«
“Gledalci TV Slovenija imajo pravico vedeti, ali je bil posnetek spremenjen in zakaj.”
Kar pa zadeva posnetek fotografije, ki jo je tvitnil predsednik vlade in na kateri je z ženo in otrokoma, Bašić Hrvatinova meni, da je RTVS ne bi smela objaviti, saj ni v javnem interesu: »Mislim, da bi morali zasebnost otrok zavarovati, ne glede na to, da so bile fotografije že javno objavljene.«
Varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev in spletnih uporabnikov RTVS Ilinka Todorovski se je po prejemu novinarskih vprašanj Oštra pogovorila s pristojnimi iz uredništva kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, v katerem so pripravili oddajo. Presodila je, da je uredništvo s popravki v oddaji zadostilo izobraževalni zasnovi serije, ki stremi k ohranitvi trajne vrednosti, kar so po njenem mnenju dosegli z umikom kadrov z Janšo.
Poleg tega so z umikom uskladili besedilo s sliko, saj je ta pred tem pripovedovala drugo zgodbo kot besedilo. V oddaji so fenomen populizma namreč pojasnili strokovnjaki, pri čemer niso omenjali konkretnih imen. Izjave so bile v oddaji opremljene s posnetki tujih politikov, med slovenskimi pa je bil izpostavljen le en, čeprav v izjavah ali besedilu ni bil imenovan, je pojasnila Todorovska.
Z umikom kadra z mladoletnikoma pa so se, pravi, izognili pravnemu tveganju, saj za prikaz otrok niso imeli pravic. Pri tem je poudarila, da je besedilo prispevka tudi po postprodukcijskemu posegu ostalo povsem neokrnjeno.
Nasprotujoče si pojasnilo RTVS
Po mnenju Brankice Petković, raziskovalke medijske politike na mirovnem inštitutu, bi bilo za ilustracijo fenomena populizma zagotovo bolj smotrno uporabiti primere političnih praks, ki so že raziskane. Kljub temu pa je prepričana, da uporaba sodobne politike, tudi slovenske, za prikaz fenomena o populizmu ni problematična, saj je tudi ta predmet strokovnih raziskav o populizmu.
»Menim, da gre bodisi za zunanji pritisk bodisi za notranji refleks, da se izvzame akterje, ki javno radiotelevizijo že obtožujejo pristranskosti,« je poudarila Petkovićeva. To je lahko po njenem signal novinarjem izobraževalnega programa, naj opustijo vsakršno kritično refleksijo sedanjih akterjev, zlasti političnih, ki so predmet polemik: »To se mi zdi sporno.«
Odvetnica Jasna Zakonjšek, specializirana za medijsko pravo, je za Oštro opozorila, da je pojasnilo RTVS v nasprotju s samim seboj: »Gre namreč za mešanje dveh vrst pravic, in sicer avtorske pravice in pravice do zasebnosti. Po moji oceni RTVS ni posegla v nobeno od teh pravic.«
Poleg tega je dvomljivo, ali fotografija, ki jo je objavil premier, sploh dosega standard avtorskega dela, kot je določen v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, saj gre za običajno počitniško fotografijo. »Verjetno, da ga ne. Tudi če bi šlo za avtorsko delo, je vprašanje, kdo je avtor fotografije oziroma imetnik avtorskih pravic.«
Tudi če bi bil predsednik vlade imetnik avtorskih pravic za fotografijo in če bi bila ta avtorsko delo, po mnenju Zakonjškove ne bi šlo za protipraven poseg v avtorske pravice premiera. »Prav zato, ker je predsednik vlade in oče otrok sam posredoval fotografijo v javnost, tudi ne gre za kršitev zasebnosti otrok, ki sta na fotografiji,« je še pojasnila Zakonjškova.
Ni pravil za obveščanje o spremembah avdiovizualnih prispevkov
Profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede Igor Vobič je poudaril, da bi morala javna radiotelevizija o zamenjavi slikovnega gradiva in s tem o spremembah pomenskih poudarkov v že objavljeni oddaji obvestiti javnost. »Televizija Slovenija je v službi javnosti in kot taka zavezana vidnosti, ne le v smislu zagotavljanja enakih možnosti – videti, slišati in biti viden, slišan – temveč tudi nadzora nad tem.«
Po njegovem ni sporno le strateško spreminjanje nedavne televizijske zgodovine zaradi političnih ali kapitalskih pritiskov, temveč tudi lahkotnost netransparentnega spreminjanja izvirnika za splet in odsotnost standardov z vidika pravice javnosti do nadzora nad delom TV Slovenija. »Kot javnost se lahko upravičeno vprašamo, kaj je v digitalnem arhivu javne radiotelevizije še spremenjeno in zakaj,« je še ponazoril Vobič.
Tudi Brankica Petković z mirovnega inštituta se je strinjala, da bi moralo uredništvo pojasniti spremembe pri vsakem že objavljenem novinarskem prispevku. »To je pomembno zaradi transparentnosti, še posebno v luči domneve, da so to storili, ker jih je strah oblasti.«
Profesorica novinarstva Sandra Bašić Hrvatin je še opozorila, da sta umik in spreminjanje omenjene oddaje v nasprotju s pravilnikom o poklicnih standardih RTVS. Ta določa, da si mora RTVS vedno prizadevati, da pojasni svoje stališče pri posegih v program, česar po njenem mnenju v oddaji Populizem niso storili.
“Televizija Slovenija je v službi javnosti in kot taka zavezana vidnosti, ne le v smislu zagotavljanja enakih možnosti – videti, slišati in biti viden, slišan – temveč tudi nadzora nad tem.”
Letos je RTVS po podatkih službe za komuniciranje iz oddaj umaknila okrog deset posnetkov zaradi neurejenih avtorskih pravic ali zaradi varovanja osebnih podatkov. »O tem, da oddajo umikamo s spleta, gledalcev ne obveščamo,« so navedli v službi za komuniciranje.
Po besedah varuhinje gledalčevih pravic Ilinke Todorovski je neupravičeno pričakovati ali zahtevati, da bi uredništva pojasnjevala sleherno etapo nastajanja programske vsebine in procesa uredniškega odločanja. Toda poudarila je, da lahko naknadni poseg v vsebino zaseje dvom o utemeljenosti. Takšne uredniške odločitve je zato smiselno natančno pojasniti, s čimer bi se uredništvo izognilo interpretacijam, da se je v ozadju »nekaj dogajalo«, da je poseg posledica pritiska ali celo (samo)cenzure.
Pri tem je spomnila na priporočila novinarskega častnega razsodišča pri društvu novinarjev in sindikatu novinarjev Slovenije iz leta 2018 o spreminjanju in odstranjevanju že objavljenih prispevkov v spletnih medijih. Todorovska pravi, da novičarski portal rtvslo.si ta priporočila upošteva v največji meri, ni pa jasno, kako ustrezno označiti popravek v televizijskih oddajah.
Priporočila sicer navajajo, da lahko medij prispevke umakne s spleta le, če o tem na ustreznem mestu objavi pojasnilo. Tudi dopolnjevanje in spreminjanje prispevkov morata biti transparentna. »Razsodišče je prepričano, da je za vsak medij najpomembnejše zaupanje bralcev/gledalcev/poslušalcev v njegovo verodostojnost, točnost in odgovornost. Pomemben del tega zavezništva z javnostjo je tudi popravljanje napak. Skrivanje za tehnologijo, ki omogoča spreminjanje vsebin in tako tudi prikrivanje napak, je neetično.«
Ilinka Todorovska bo na podlagi naših novinarskih vprašanj o spreminjanju oddaje Na kratko po njeni objavi vodstvu RTVS priporočila, naj o umiku in spreminjanju avdiovizualnih vsebin pripravi strokovno razpravo in na njeni podlagi sprejme notranja priporočila o ravnanju v primerih, kot je umik in sprememba oddaje Na kratko populizem.
Kot je v pogovoru za Oštro opozorila profesorica novinarstva Sandra Bašić Hrvatin, pa tudi drugi sogovorniki, imajo gledalci TV Slovenija pravico vedeti, ali je bil posnetek spremenjen in zakaj: »Če pa se zgodba začne zapletati z navzkrižnim pojasnjevanjem, najprej, da je šlo za urejanje avtorskih pravic, potem za urejanje zasebnosti in nazadnje za vrednost izobraževalnega programa in poklicne standarde, lahko vsak razumen človek sklepa, da nekaj ni v redu. Tisto je bila izobraževalna oddaja, to zdaj pa je novinarska zgodba.«
*V oddaji Na kratko o populizmu je nastopila tudi odgovorna urednica Oštra.si Anuška Delić, ki je predstavila projekt za preverjanje verodostojnosti medijskih vsebin Razkrinkavanje.si.
