Top zgodbe leta Oštrovega 2020
Uredništvo
–
Jagodni izbor najbolj branih in odmevnih zgodb leta.
Foto: Nik Jevšnik/STA
Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih
»Vojsko na meje, vojsko na meje,« je mladenič z dolgo brado, eden redkih provladnih protestnikov, ki niso nosili zaščitne maske, skandiral pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani v sredo, 24. junija, ko je prav tam potekal protivladni shod. V zadnjih dneh so se njegove fotografije pojavile v javnosti, skupaj z njegovim vzdevkom na facebooku.
Po podatkih uredništva gre za Naceta Prosena iz Žirov, ki naj bi bil vpliven privrženec neonacistične skupine Blood & Honour Slovenija. V zadnjih desetih letih se je njegova navzočnost v vrstah te skupine vidno okrepila, prav tako je bil v tem času dejaven v okviru lokalnega odbora SDS.
Tudi njegov brat, Dejan Prosen, je bil aktiven član SDS. Prosen, tedaj domnevno neformalni vodja Blood & Honour Slovenija, je bil 12. novembra 2010 izvoljen za podpredsednika SDM Žiri. Konference in pogostitve se je udeležil tudi prijatelj žirovskega podmladka iz Gorenje vasi, Žan Mahnič. Danes je predsednik SDM in državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Z analizo javno dostopnih fotografij in posnetkov shoda »rumenih jopičev« na Prešernovem trgu smo ugotovili, da so se junijskega javnega protesta, na katerem so sodelovali pripadniki skrajnih desničarskih struktur, prvič v zadnjem času udeležili tudi nekateri veterani in nekdanji vodje teh organizacij.
Poleg pripadnikov Blood & Honour Slovenija so bili tam namreč vidni privrženci skupine Headhunters Domžale, slovenske različice skupin Combat 18, ki v svetu Blood & Honour sicer veljajo za »militantnejše krilo«. Letos pozimi so te skupine v Nemčiji prepovedali, saj je njihovo delovanje v nasprotju z nemškim ustavnim redom, v Kanadi pa so obe organizaciji lani uvrstili na seznam terorističnih skupin.
Podrobneje: Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih
Foto: MIT, Miniszterelnöki Sajtóiroda / Szecsõdi Balázs
Slovenija, pralnica madžarskega denarja
Orbánov medijski operativec Péter Schatz se je moral julija 2017 kar dvakrat podpisati pod oglaševalsko pogodbo: enkrat kot odgovorna oseba pri naročniku, slovenskem podjetju Ripost založništvo (danes se imenuje R-POST-R), in drugič kot odgovorna oseba pri izvajalcu, makedonskem podjetju Target Media. Tedaj je bil tudi lastnik ali solastnik obeh.
Sicer pa je R-POST-R z nekaj manj kot 66-odstotnim deležem največji lastnik založbe Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo, neuradni uradni tednik politične stranke SDS, ki je v podjetju ohranila tretjinski delež. Schatzevo makedonsko podjetje je Target Media, prek njega je kupil večinski delež televizije Alfa TV in ustanovil tamkajšnji spletni portal Ripostmk.com.
Pogodbo sta Schatzevi podjetji sklenili za 21 mesecev, v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov. Po njej je Target Media v obdobju od avgusta 2017 do aprila 2019 družbi R-POST-R zagotavljal oglaševanje, medijski zakup, produkcijo oglasov, administracijo spletnih strani in podobno – za 140.000 evrov na mesec.
Po izsledkih makedonske finančne policije je Schatz prek svojega slovenskega podjetja v dveh letih v makedonske medije poslal več kot 3,2 milijona evrov. Večina denarja je po teh ugotovitvah v Slovenijo prišla iz Madžarske, in sicer prek nenavadno visoke oglaševalske pogodbe med podjetnikovim slovenskim in makedonskim podjetjem.
Makedonska finančna policija sicer v tej zadevi sumi, da naj bi bila oglaševalska pogodba v vrednosti 2,94 milijona evrov pravzaprav krinka za pranje denarja madžarske vlade, pridobljenega z domnevno zlorabo položaja.
Podrobneje: Slovenija, pralnica madžarskega denarja
Foto: Vladistock/Alamy Stock Photo
Ruska kolonizacija Malega Lošinja
Sonce je sijalo naravnost v čudoviti zaliv Čikat na zahodni strani Lošinja. Javno sprehajališče ob morju je bilo tisto marčevsko soboto leta 2019 začasno zaprto za javnost. Začenjal se je pomemben dogodek in zasebnost je bila na vrhu prednostnih nalog.
Fotograf hrvaške fotografske agencije Pixell je z bližnjega plovila posnel edine javno dostopne fotografije dogodka. Na njih vidimo goste, ki le nekaj korakov od morja mežikajo v močno sonce, stoječ pod nerodno velikimi vazami.
V sredini sta mladoporočenca, oba iz premožnih družin. Oče ženina Emila Tedeschija mlajšega je lastnik ene največjih prehrambnih družb v regiji, Atlantic Grupe. Tik za nevesto Niko Perenčević stoji njen oče z značilno sivolaso pričesko, Mihajlo Perenčević.
Na Hrvaškem ga mediji opisujejo kot skrivnostnega poslovneža, medtem ko se njegova družina kljub vplivu, ki ga ima, pretežno izogiba javnosti.
Perenčević je kariero zgradil kot predsednik ruske družbe za gradnjo plinovodov Velesstroy, katere ključni partner je največji državni (in svetovni) operater plinovodov, Transneft.
Da je Perenčevićev vpliv leta 2013 pripomogel k ruskemu prevzemu tedaj proslulega bisera lošinjskega turizma, skupine Jadranka, je javno priznal. Ni pa povedal, čigav denar je družbo prevzel. Odtlej je Jadranka zlasti zaliv Čikat pri Malem Lošinju razvila do neprepoznavnosti, kar vsakodnevno občutijo tudi okoliški prebivalci.
In prav tja, v enega najlepših zalivov Kvarnerja, vodijo bančne transakcije iz zajetne zbirke podatkov litovske banke Ukio Bankas, ki so jo pridobili pri mednarodni mreži preiskovalnih novinarjev Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) in nato objavili v projektu Troika Laundromat.
Ti podatki kažejo, da je družba Mayco Finance Holdings z Britanskih Deviških otokov med letoma 2008 in 2010 med drugim izvedla devet serij izplačil v skupnem znesku 24,2 milijona ameriških dolarjev. Šest od teh je bilo namenjenih k osebam, povezanim s Perenčevićem. Denar je bil povečini namenjen za nakupe nepremičnin na Hrvaškem, ki pa družbi Mayco Finance Holdings po ugotovitvah novinarjev Oštra nikoli niso bile dejansko prodane.
Hrvaški državljani so denar prejeli na osebne račune pri avstrijskih bankah, s čimer so se najverjetneje izognili hrvaškim predpisom s področja pranja denarja in obdavčitve prihodkov, pa tudi vprašanjem o izvoru sredstev. Ta namreč ni znan.
Družba Mayco Finance Holdings je sicer povezana z mrežo podjetij, ki je prala denar, ukraden iz ruskega državnega proračuna. Danes je ta skupina predmet več preiskav iz tako imenovanega Primera Magnitski. Prva nakazila osebam, družinsko ali poslovno povezanim z Mihajlom Perenčevićem, so se po podatkih iz banke Ukio začela prav v času, ko je denar iz Primera Magnitski zapustil Rusijo.
Ni izključeno, da ni njegov del nemara končal na enem od največjih kvarnerskih otokov.
Podrobneje: Ruska kolonizacija Malega Lošinja
Ilustracija: Istvan David
Večina mladih v duševni stiski pomoči ne dobi pravočasno
Tesnoba, nespečnost, panični napadi. To so nekateri od simptomov, zaradi katerih so telefoni v zdravstvenih domovih za podporo v duševni stiski v prvem mesecu epidemije novega koronavirusa po navedbah nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zvonili največkrat. Pacienti v duševni stiski so lahko pomoč poiskali v 11 urgentnih centrih po državi, saj so bile redne ambulante za nenujne preglede zaprte.
Nekateri otroci in mladostniki so bili že pred epidemijo nastanjeni v kriznih centrih, mladinskih domovih, vzgojnih zavodih in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo pri slovenskem zdravniškem društvu je na začetku junija v sporočilu za javnost opozorilo na razmere, v katere je te otroke pahnila epidemija.
»Večinoma so se vrnili v družine, ki jim že pred epidemijo niso bile v optimalno oporo in so jim v slabši meri nudile varen in primeren dom ali pa jim ga sploh niso. Omenjeni zavodi novih primerov niso sprejemali. Že v prvih tednih epidemije je prav v nekaterih izmed teh družin nastopilo resno poslabšanje duševnega stanja,« so opozorili.
V letošnjih prvih štirih mesecih se je število obravnav mladostnikov z duševno stisko na urgentnem oddelku univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani glede na enako obdobje lani povečalo za polovico, je za Oštro povedala tamkajšnja specialistka otroške in mladostniške psihiatrije dr. Maja Drobnič Radobuljac. Večina pacientov se je po njenem mnenju pri njih zglasila zaradi spremenjenega delovanja in dostopnosti drugih služb med epidemijo covida-19.
Epidemija bo čakalne dobe pri specialistih po mnenju NIJZ podaljšala vsaj za obdobje izvajanja začasnih ukrepov, torej za dva meseca. Pot do prvega pogovora s strokovnjakom za zdravljenje duševnih motenj v javni zdravstveni mreži pa je bila že pred njo za večino mladih, ki potrebujejo pomoč, predolga.
Analizirali smo podatke NIJZ o vseh 653 pacientih med 15. in 29. letom starosti, ki so na zadnji dan lanskega leta čakali na prvo obravnavo pri psihiatru, pedopsihiatru ali kliničnem psihologu. Naša analiza je pokazala, da so bile čakalne dobe pri skoraj dveh tretjinah pacientov v teh starostnih skupinah v nasprotju s pravilnikom ministrstva za zdravje o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Celo številni pacienti z napotnico »zelo hitro« so na pregled čakali veliko dlje, kot je dopustno po pravilniku.
Zgodba o duševnih stiskah mladih med epidemijo je prepričala tudi poroto društva novinarjev Slovenije, ki je novinarki Oštra Katarini Bulatović novembra podelila nagrado za dosežke mladih novinarjev. V utemeljitvi so med drugim poudarili, da je »s spretnim prepletanjem analize uradnih podatkov, izkušenj mladih pacientov in izkušenj strokovnjakov kompleksno tematiko zdravstvene oskrbe mladih v duševnih stiskah približala bralcem, da so si lahko ustvarili celostno sliko vzrokov in posledic podhranjene in zanemarjene javne zdravstvene mreže«.
Foto: Wakeham/PoloPhoto
Denar Darka Horvata
Bila je sobota, 3. marca 2018. Na Šubičevi ulici v Ljubljani je bil čas za Maximarket in tržnico, a nekateri poslanci državnega zbora za to niso imeli časa. V parlamentu je zasedala parlamentarna komisija, ki je preiskovala razloge in odgovornost za že drugo sanacijo slovenskih bank v zadnjem času.
Na dnevnem redu je bilo zaslišanje dveh prič. Poslanci so pričakovali nekdanjega nadzornika NKBM in direktorja holdinga Pom Invest Ivana Vizjaka ter nekdanjega nadzornika Factor banke, sicer pa ustanovitelja finančnega holdinga Aktiva, Darka Horvata.
Vizjak se je na pričanje odzval, Horvata ni bilo na spregled.
Dva meseca pozneje, v začetku maja 2018, je Darko Horvat v jugozahodni Angliji igral polo. Z ekipo Foxcote, ki naj bi jo tedaj po poročanju revije Polo Times vodil, je zmagal v pokalu kluba Cirencester Park Polo.
Ko je Horvat igral polo, je bilo na DUTB že za nekaj manj kot sto milijonov evrov bruto vrednosti slabih terjatev do Aktive naložbe (pozneje CG Invest), ki so jih banke nanjo prenesle s popustom v času druge sanacije bančnega sistema. Tudi stečaj CG Investa se je končal, v njem pa so se upniki s skupno 250 milijoni evrov priznanih terjatev poplačali zgolj s 300.000 evri.
Prav tako v tem času, med decembrom 2011 in novembrom 2016, je po podatkih iz dokumentov ameriškega finančnega regulatorja Fincen prek osebnih bančnih računov Darka Horvata v Veliki Britaniji in Švici ter računov različnih domnevno povezanih oseb potovalo 48,2 milijona ameriških dolarjev.
Do te ugotovitve smo prišli po analizi in preiskovanju podatkov iz poročila o sumljivih transakcijah ameriške podružnice banke Barclays, ki je del svežnja poročil, ki so jih v projektu Fincen Files preiskovali novinarji z vsega sveta, koordiniral pa ga je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).
Največ nakazil, ki so zadevala Horvata, je poslala odvetniška družba Hassans z Gibraltarja. Med pošiljatelji pa sta bila tudi slovenski častni konzul v Izraelu Adi Rosenfeld in Andreas Heeschen, ki je tedaj še lastniško obvladoval nemško orožarsko družbo Heckler & Koch.
Podrobneje: Denar Darka Horvata
Infografika: Kako je potovalo skoraj 50 milijonov dolarjev
Oštro o covidu-19
Na Oštru smo od izbruha novega koronavirusa preiskovali tudi teme, povezane z obvladovanjem epidemije. Podrobno smo spremljali nujna javna naročila zaščitne opreme, analizirali smo ukrepe v domovih za starejše občane, ki so epidemijo pričakali kadrovsko podhranjeni in brez potrebne zaščitne opreme, ter razkrili, da večina zaščitnih mask, ki jih je kupoval zavod za blagovne rezerve, ni bila ustrezno certificirana. Vse preiskovalne zgodbe o epidemiji so zbrane na podstrani:
