Kako je častni konzul Slovenije v Trinidadu pomagal Cambridge Analytici
Anuška Delić (Oštro/OCCRP), Mark Bassant (Trinidad and Tobago Guardian)
—
Slovenija ima na karibskem otočju Trinidad in Tobago od leta 2013 častnega konzula. Oštro in OCCRP sta odkrila, da je odigral pomembno vlogo v kampanji volilnega inženiringa, ki jo je v državi 2010. izvedla predhodnica razvpite Cambridge Analytice, financiral pa jo je nekdanji podpredsednik Fife Jack Warner.
Om Lalla (na sliki levo), danes slovenski častni konzul v Trinidadu in Tobagu, leta 2001 s svojo stranko, nekdanjim podpredsednikom Fife Jackom Warnerjem, ki se zdaj bori proti izročitvi ZDA zaradi korupcije in podkupovanja. Foto: Andrea De Silva/Reuters/Alamy Stock Photo
Osramočeni nekdanji podpredsednik Fife Jack Warner je v Trinidadu in Tobagu financiral dezinformacijsko kampanjo, ki jo je mednarodno podjetje za volilni inženiring izvedlo, da bi Afrotrinidadčane odvrnilo od glasovanja na parlamentarnih volitvah.
Warner se trenutno bori proti izročitvi Združenim državam Amerike zaradi obtožb o korupciji. Med drugim mu očitajo prejem 5 milijonov dolarjev podkupnine, da bi Rusija leta 2018 gostila svetovno prvenstvo v nogometu. (Ki ga tudi je.)
Doslej pa še ni bila javno razkrita njegova vpletenost v predvolilno kampanjo Do so! (naredi tako), ki jo je vodila družba SCL, predhodnica podjetja Cambridge Analytica. V kampanji, ki je verjetno vplivala na izid trinidadskih volitev leta 2010 za stranko UNC (United National Congress), so uporabili grafite, jumbo plakate in glasbene videe, da bi afrotrinidadsko mladino odvrnili od glasovanja.
Po navedbah v pisni izjavi, ki jo je ameriškemu FBI predložil nekdanji uslužbenec SCL, pridobila pa sta jo Oštro in mednarodna mreža preiskovalnih novinarjev OCCRP, je kampanjo Do so! financiral Warner. Pri tem mu je po ugotovitvah Oštra in OCCRP pomagal njegov odvetnik Om Lalla, ki je imel v kampanji vlogo Warnerjevega predstavnika za podjetje SCL.
Warnerjeva kariera v mednarodnem nogometu se je v tistem času zaradi obtožb, da je v zameno za denar kupčeval z uslugami, že prevešala h koncu. Kljub temu je, po uvrstitvi v parlament leta 2007, pripravljal teren za drugo dejanje v svoji karieri trinidadskega politika.
Sven Hughes, nekdanji direktor SCL za področje volitev, je za Oštro in OCCRP povedal, da se je podjetje s trinidadsko opozicijo povezalo prek pogodbenih partnerjev v regiji, denimo z otočja Sveti Krištof in Nevis, kjer je SCL po lastnih trditvah že vplival na izid volitev. Od leta 2019 je SCL sicer v stečaju.
Trinidadske volitve leta 2010 so bile v marsičem kritične, saj je bil tedanji predsednik vlade po treh mandatih ranljiv. Glede na kontekst teh volitev je bila vloga SCL »resnično strašljiva«, pravi Emma Briant, raziskovalka na britanskem kolidžu Bard, kjer preučuje informacijsko bojevanje in propagando.
Razkritja Oštra in OCCRP po njeni oceni potrjujejo, da je potreben boljši nadzor nad podjetji, ki se ukvarjajo z vplivanjem na družbo. V trinidadski politiki »obstaja rasno ločevanje, vsakdo pa se lahko odloči, ali bo igral na to karto ali našel kaj drugega«.
Kovanje načrtov
SCL je v 90. letih ustanovil britanski poslovnež Nigel Oakes. Družba je vložila 20 milijonov dolarjev v razvoj »napredne metodologije za prepričevanje«. Pozneje se je osredotočila na »volilni menedžment« in druge kampanje v Afriki, Aziji in na Karibih.
Pridružil se ji je tudi Alexander Nix, prevzel je delo pri volilnih projektih, nato pa odprl novo podjetje, Cambridge Analytica, razvpito agencijo za volilni inženiring, ki je Donaldu Trumpu v predvolilni kampanji pomagala do zmage na predsedniških volitvah leta 2016.
Oakes je že dolgo prej, preden sta Nix in Cambridge Analytica vstopila v Trumpovo orbito, pod okriljem SCL delal na Karibih.
Aprila 2010 so se Hughes, Nix in odvetnik Om Lalla, ki je danes častni konzul Slovenije, sestali z Warnerjem v njegovi pisarni, polni Fifinih spominkov, in naredili načrt. »Warner nam je pokazal svoja priznanja Fife, fotografije, plakate in nato … smo se spravili k delu,« se je Hughes spominjal v intervjuju za Oštro in OCCRP.
E-sporočilo, ki ga je Om Lalla 24. aprila 2010 poslal Svenu Hughesu, kopijo pa tudi Warnerju. Vir: Oštro
Sklenili so, da bo SCL pred trinidadskimi volitvami 2010. zagnal ulično komunikacijsko kampanjo, da bi stranki UNC pokazali, kaj lahko doseže. Kot je pojasnil Hughes, bi Warner pozneje unovčil svoj vpliv in uredil sestanek med SCL in Kamlo Persad-Bissessar, tedaj še bodočo novo predsednico vlade. Upali so, da se bo ta strinjala, da SCL za stranko izvede nacionalno kampanjo, ki bi stala od štiri do pet milijonov dolarjev.
E-poštno sporočilo, ki sta ga pridobila Oštro in OCCRP, kaže, da je Warnerjev odvetnik Om Lalla aprila 2010 Hughesu poslal seznam volilnih okrajev, kjer so bili pričakovani tesni izidi in na katere se je nato osredotočila kampanja.
Naslednji mesec je Lalla sporočil Hughesu, da se za plačilo kampanje lahko obrne na Warnerjevo tajnico: »Za SCL ima pripravljeno plačilo 62.000 dolarjev. Prav tako ima pripravljenih 15.000 dolarjev za licenco za kampanjo Do so.«
Lalla je za Oštro in OCCRP dejal, da kampanje ne more komentirati zaradi spoštovanja načela zaupnosti med odvetnikom in stranko. Warner se na pisno prošnjo za pojasnila in komentarje ni odzval. Ko ga je novinarka Oštra in OCCRP poklicala po telefonu, pa je odvrnil, da na vprašanja ne bo odgovoril, ker za to ni zainteresiran.
Ko so se dogovarjali o plačilu storitev, je Hughes že pripravljal kampanjo. Njeno ime Do so! je navdihnil starejši Trinidadčan, ki tedanjemu predsedniku vlade, ko je pred volitvami hodil od vrat do vrat, ni dovolil vstopiti na svoje dvorišče. Prekrižal je roke na prsih in se uprl.
»Zadetek! Našel sem svojo kampanjo za spreminjanje vedenja volivcev oziroma kampanjo ꞌpsihološkega judaꞌ, če sem natančen,« je Hughes zapisal v izjavi, ki jo je, kot pravi, leta 2019 predal ameriškemu uradu FBI.
Spominjal se je, kako je kampanjo zasnoval v svoji hotelski sobi: »Par temnopoltih rok, prekrižanih, s sloganom DO SO! pod njimi, natisnjenim na rumeno ozadje stranke UNC.« Sporočala je, da bi morali mladi prav tako kljubovalno prekrižati roke in se vzdržati politike.
Za mlade gre
Kampanja Do so!, ki je spodbujala uporništvo proti politiki z apolitično držo, se je v trinidadskem predvolilnem obdobju med mladimi dobro prijela. Postala pa je tudi razvpita. Leta 2019 je namreč Netflix objavil dokumentarec o Cambridge Analytici, v katerem je bila ta kampanja navedena kot eden ključnih dokazov, da družba izvaja tajne kampanje vplivanja.
Približno polovica prebivalcev Trinidada in Tobaga je afriškega rodu, druga polovica pa indijskega. V Netflixovem dokumentarcu so predvajali tudi skrivaj posneto hvalisanje Alexandra Nixa, da sta bila povečanje volilne apatije in odvračanje mladih Afrotrinidadčanov od volitev ključna cilja kampanje, saj je bil klient SCL bolj priljubljen med Indotrinidadčani.
Nix je sporočilo kampanje opisal takole:
»Ne volite. … Ne udejstvujte se v politiki. To je znak upora – ne proti vladi, ampak proti politiki. In volitvam …«
Zasnova enega od plakatov kampanje Do so!. Vir: Oštro
»Vedeli smo, da se afrokaribski mladi volitev ne bodo udeležili, zato ker ꞌDo soꞌ [delajo tako]. Toda vsi indijski otroci bodo naredili to, kar jim bodo rekli starši, torej, da naj gredo na volitve.«
Hughes je v odgovoru za Oštro in OCCRP vztrajal, da s kampanjo na volivce niso merili na podlagi rase in da jo je zasnoval in izpeljal sam, brez Nixa oziroma Bertieja, kot mu pravijo.
»Nikakor ni šlo za kampanjo ustvarjanja razlik,« je zagotovil novinarki.
Toda poročilo o izidih anketiranja, ki ga je SCL pripravil za stranko UNC, pridobila pa sta ga Oštro in OCCRP, navaja, da naj se kampanja osredotoča posebej na Afrotrinidadčane.
Raziskovalka Emma Briant je dejala, da je »nekoliko naivno meniti, da [kampanja] različnih etničnih skupin ni postavljala enih proti drugim«.
»Uporabljali so metode, ki so bile v bistvu zasnovane za pridobivanje podpore mladih, ki so krepile poglabljanje etničnih razlik pri odločanju na volitvah. Delali so z ljudmi, ki jim ni bilo zares mar za mlade v tej državi … in to tako, da so očitno poskušali spodbujati družbene razlike,« je dodala.
Sredi podkupovalne afere
SCL kljub sorazmernemu uspehu kampanje Do so! nikoli ni dobil velikega posla, na katerega je upal.
»Warner se je dogovoril za naš sestanek s Kamlo … ampak Bertie ga je zavozil,« se je spominjal Hughes. »Kamli očitno ni bil všeč njegov gostobesedni slog z vsemi tistimi številnimi stranmi v predstavitvi, pa mu je rekla, naj pohiti. To ga je močno užalilo, a je s predstavitvijo nadaljeval.« Pravi, da se je Nix z njo naposled sprl in so ga pospremili iz sobe.
Toda stranka UNC je leta 2010 vendarle zmagala na parlamentarnih volitvah kot vodilna članica koalicije The People’s Partnership, partnerstvo za ljudi. Warner je postal minister za javna dela in prevozništvo, pozneje pa minister za nacionalno varnost.
CA Political, sestrska družba Cambridge Analytice, ki se je osredotočala na politične kampanje, se je na svojem spletnem mestu hvalila, da je leta 2010 vplivala na volitve v Trinidadu in Tobagu – in da je pomagala za predsednico vlade izvoliti Persad-Bissessarjevo.
Warnerja so naposled dohiteli sumi korupcije, saj ga je Fifa leta 2011 suspendirala zaradi domnevnega organiziranja izplačila podkupin članom karibske nogometne zveze. Nedolgo zatem je odstopil s položaja podpredsednika Fife in kot predsednik Concacafa, vplivne karibsko-severnoameriške nogometne zveze.
Poleg podkupovanja so Warnerja obtožili še neizplačevanja bonusov trinidadskim nogometašem, kraje denarja iz sklada za žrtve potresa na Haitiju, pa tudi tega, da je sinu dovolil prodajo vstopnic za svetovno prvenstvo v nogometu na črnem trgu oziroma prek družinske potovalne agencije, ter gradnje 26 milijonov dolarjev vredne nepremičnine Concacafa na zemljišču, ki je bilo v njegovi lasti.
Leta 2015 so ga ujeli v eni največjih podkupovalnih afer v zgodovini nogometa, v kateri naj bi glede na obtožbe ameriške vlade od južnoafriških funkcionarjev prejel milijonske podkupnine za zagotovitev glasov delegatov, da bi svetovno prvenstvo leta 2010 organizirala Južnoafriška republika. (Ki ga tudi je.)
Tistega leta, malo pozneje, mu je Fifa dosmrtno prepovedala sodelovanje v nogometnem športu.
Nix je leta 2018 postal obraz propada Cambridge Analytice. Britanska televizija Channel 4 News je namreč objavila tajne videoposnetke, kako Nix potencialnim strankam – novinarjem pod krinko – prodaja tehnike podjetja, med drugim nastavljanje osebnostno spornih pasti in podkupovanje.
Lalla je bil imenovan za častnega konzula Republike Slovenije v mestu Port of Spain. Foto: Unsplash
Naš človek v Trinidadu
Warnerjev odvetnik Om Lalla je imel leta 2010 v kampanji Do so! vlogo Warnerjevega predstavnika za dogovore s SCL o predvolilni kampanji. Urejal je plačila in sestanke. To kažejo dokumenti, ki sta jih pridobila Oštro in OCCRP, med njimi so e-sporočila, projektni proračuni, dogovori in podobno. Da je bil Lalla Warnerjev predstavnik, je potrdil tudi Hughes.
Leta 2013, v času vlade Alenke Bratušek, je bil Lalla imenovan za častnega konzula Republike Slovenije v mestu Port of Spain v Trinidadu in Tobagu.
Kot je Oštro poročal novembra ob objavi mednarodnega projekta Diplomati v senci pod vodstvom mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev, častni konzuli največkrat opravljajo konzularne dejavnosti, sodelujejo pri razvoju in vzdrževanju gospodarskih odnosov med državama in podobno. Po pravilih o častnih konzularnih funkcionarjih ozadje kandidatov preveri zunanje ministrstvo, po imenovanju pa naj bi preverbe opravljalo na pet let.
Imenovanja Lalle se ne spomnita ne tedanji zunanji minister Karl Erjavec ne tedanja predsednica vlade Alenka Bratušek.
Zunanje ministrstvo je Oštru po postopku o dostopu do informacij javnega značaja posredovalo predlog sklepa o imenovanju Lalle, ki je bil pripravljen že leta 2011. Kaže, da sta bila odgovorni osebi za strokovno pripravo in usklajenost predloga takratna generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Aljaž Gosnar in vodja sektorja za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe Metka Ipavic.
V predlogu sklepa piše, da »ni realno pričakovati, da bo Slovenija v bližnji prihodnosti širila svojo diplomatsko mrežo v regiji«. Primarni interes je bil krepitev gospodarskega sodelovanja, »republika Trinidad in Tobago je eno izmed najpomembnejših gospodarskih središč na Karibih«.
Tudi Gosnar, zdaj upokojeni diplomat, se imenovanja ni spomnil, pojasnil pa je, da je bil konec leta imenovan za veleposlanika v Madridu in je odšel z ministrstva. Kot se je še spomnil, je ministrstvo takrat zahtevalo, da kandidati za častne konzule pred imenovanjem obiščejo Slovenijo.
Metka Ipavic, ki je danes veleposlanica v Franciji, se ni odzvala na prošnjo Oštra za pogovor.
“Vedeli smo, da se afrokaribski mladi volitev ne bodo udeležili, zato ker ꞌDo soꞌ [delajo tako]. Toda vsi indijski otroci bodo naredili to, kar jim bodo rekli starši, torej, da naj gredo na volitve.”
Erjavec je v pogovoru za Oštro pojasnil, da ima Slovenija majhno diplomatsko mrežo in da je bila v tistem času sprejeta odločitev, da bi »sive lise« v mreži pokrili s častnimi konzuli, ki lahko tako slovenskim državljanom zagotavljajo konzularne storitve tudi v državah brez slovenskega diplomatskega predstavništva.
Slovenija do 2013. res ni imela konzularnega predstavnika v karibskih državah, je pa tistega leta dobila dva. Lalla je bil za častnega konzula imenovan aprila, tri mesece pozneje pa na Haitiju še Geoffrey Handal.
Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu, je za Oštro dejal, da »potrebe po konzularnih storitvah zagotovo niso bile razlog za imenovanje častnega konzula v Trinidadu in Tobagu«.
Lalla je v poročilu za leto 2014, ki ga je poslal slovenskemu zunanjemu ministrstvu, poročal tudi o obisku v Sloveniji. Februarja se je v Ljubljani sestal s štirimi tedanjimi uslužbenci ministrstva, med drugim z vodjo sektorja za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe Vladimirjem Kolmaničem in šefom protokola Brianom Bergantom, danes veleposlanikom v Argentini. Bergant se imenovanja Lalle ni spomnil, Kolmaničeva telefonska številka pa ni več v uporabi.
Zunanje ministrstvo smo vprašali, ali so Lallove dejavnosti v Trinidadu, torej sodelovanje v kampanji volilnega inženiringa z Warnerjem, skladne s pravili o častnih konzulih, ki morajo skrbeti, da s svojimi dejanji ne bi škodili slovenskim interesom.
»Ključno pri imenovanju častnega konzularnega funkcionarja je, če politično ali drugače javno deluje, da to opravlja na način, ki ne škoduje interesom Republike Slovenije. Ob preverjanju primernosti kandidata se med drugim preverijo tudi dokazila o nekaznovanosti in o tem, da ni v kazenskem postopku. Prav tako se preveri, ali je kandidatova poklicna in druga dejavnost združljiva s položajem častnega konzularnega funkcionarja.«
Pojasnili so, da so Lallovo kandidaturo preverile slovenske institucije, ki so postopek, po odobritvi in napotitvenem pismu trinidadske vlade, zaključile z izdajo eksekvature. S tem aktom so Lalli dovolili opravljanje funkcije častnega konzula.
»Ministrstvo za zunanje zadeve ne more presojati o konkretnih dejavnostih, ki ste jih navedli, saj med drugim ni seznanjeno z volilno in lobistično zakonodajo Trinidada in Tobaga, kot tudi ni pristojno za njeno razlago.«
Prav tako nimajo poročila tamkajšnje volilne komisije, v katerem »naj bi bil izpostavljen domnevni volilni inženiring iz leta 2010«. Lalla poleg tega ni bil pravnomočno obsojen in ni v kazenskem postopku, so pojasnili.
»Če bi bili v zvezi z domnevnimi dejavnostmi sproženi kakršnikoli uradni postopki zoper častnega konzula, bi ministrstvo za zunanje zadeve vsekakor ukrepalo.«
Bodi naš Veter!
Z vami želimo zasnovati skupnost. Pridruži se Oštru.
Kaj pridobite, če se nam pridružite? Pripravili smo tri programe.