Komisija zavira sledenje evropskim milijardam
Matej Zwitter, novinarji projekta Recovery Files
—
Vlada trdi, da se je med pripravo načrta za okrevanje in odpornost posvetovala z več kot dva tisoč organizacijami in posamezniki. Toda za temi posveti niso ostale pisne sledi.
Foto: Aurore Martignoni/EC - Audiovisual Service
»Sporočamo vam, da SVRK z dokumenti, ki jih navajate v vašem tretjem zaprosilu, ne razpolaga,« so Oštru konec novembra sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).
Službo smo prosili za posredovanje dokumentov, povezanih s pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Načrt je osnova za črpanje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 666 milijonov evrov posojil iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenega okrevanju držav članic po epidemiji covida-19.
Vlada trdi, da je v razpravo o načrtu vključila več kot dva tisoč posameznikov in organizacij iz gospodarstva, lokalne samouprave in nevladnih organizacij. Od tega jih je več kot 1300 sodelovalo na enem samem spletnem strokovnem posvetu konec novembra 2020. Vlada je sestankovala tudi z drugimi, denimo z razvojnimi agencijami, socialnimi partnerji in drugimi.
Leto pozneje so v združenju nevladnih organizacij CNVOS za Oštro pojasnili, da je vladna služba organizirala le en sestanek z nevladnim sektorjem, predlogov nevladnih organizacij pa ni upoštevalo.
SVRK teh posvetov in usklajevanj ni niti dokumentiral, kaže preiskava Oštra, ki je del mednarodnega novinarskega projekta Recovery Files pod vodstvom nizozemskega medija Follow The Money.
Po prvih ugotovitvah, ki jih je skupina novinarjev objavila novembra, je najmanj šest držav članic, med njimi tudi Slovenija, načrt sprejelo brez glasovanja v parlamentu. Kljub pomanjkanju demokratične razprave so se te države zavezale k potencialno spornim zakonodajnim spremembam in reformam, katerih sprejetje je pogoj za izplačilo evropskih sredstev.
V tokratni preiskavi so novinarji iz 15 evropskih držav od nacionalnih oblasti in evropske komisije zahtevali dokumente, povezane s pripravo načrtov za črpanje teh sredstev. Zanimalo jih je, katere organizacije in interesne skupine so vplivale na vsebino načrtov, pa tudi, kako je te ocenila evropska komisija.
V nekaterih državah, denimo na Madžarskem in v Franciji, se vlada na zahtevo za dostop do informacij sploh ni odzvala. V drugih, denimo na Finskem, Danskem in Švedskem, so oblasti razkrile precejšnje število dokumentov. A kot kaže finski primer, je število lahko zavajajoče. Čeprav so novinarji pridobili več kot tisoč dokumentov, med njimi ni zapisnikov delovne skupine, ki je načrt pripravljala.
V Sloveniji je vlada za pripravo načrta pooblastila SVRK. Ta je po navedbah vlade med pripravo načrta opravil tehnične sestanke z evropsko komisijo, pristojen pa je bil tudi za dopolnitev načrta v skladu s pripombami komisije in vložitev predloga načrta v potrditev vladi. Od avgusta 2020 do aprila 2021 je vladna služba izvedla »številne posvete« z zainteresirano javnostjo, med drugim z gospodarsko zbornico, AmCham Slovenija, regionalnimi razvojnimi agencijami in župani, so zagotovili v povzetku dejavnosti, ki je objavljen na spletnem mestu eu-skladi.
Ministrski pingpong
Na Oštru smo SVRK zaprosili za zapisnike sestankov, pripravljalno in predstavitveno gradivo ter tisto, ki so ga posredovali udeleženci posvetovanj. Zahtevali smo še dokumente, ki jih je vladna služba med usklajevanjem načrta izmenjala z evropsko komisijo, z drugimi ministrstvi in diplomatskimi predstavništvi.
Toda SVRK ne razpolaga z nobenimi zapisniki ali drugim gradivom s teh posvetov in usklajevanj, so zatrdili v odgovoru Oštru, zaradi česar so pozneje tudi formalno zavrnili dostop. Oštro se je na odločbo pritožil.
Svetovali so nam še, naj te dokumente pridobimo na drugih ministrstvih, predvsem na ministrstvu za finance, kjer deluje urad za okrevanje in odpornost. Vendar tam za zdaj nismo bili nič bolj uspešni. Finančno ministrstvo je namreč našo zahtevo odstopilo v reševanje SVRK.
Na ministrstvu za okolje so pojasnili, da dejavnosti niso izvajali samostojno, saj je »celotno nalogo priprave načrta za okrevanje in odpornost vodila služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko«. Ministrstvo za gospodarstvo pa je zaradi velikega obsega dela podaljšalo rok za posredovanje dokumentov. Izteče se 10. februarja.
Pred objavo smo SVRK prosili za komentar ugotovitev o dostopu do informacij o načrtu za okrevanje in izrazili dvom o tem, da nimajo dokumentacije iz obdobja pripravljanja načrta. Trdili so, da smo zahtevali točno določene dokumente, oni pa razpolagajo z obširnim gradivom v povezavi s pripravo načrta, ki so ga objavili na spletnem mestu eu-skladi.si.
Na tem spletnem naslovu so res objavili načrt za okrevanje s prilogami, krajše povzetke, predstavitev načrta in povzetek dejavnosti med pripravo načrta. Vendar SVRK tam ni objavil dokumentov s posvetov, ki smo jih zahtevali, torej zapisnikov sestankov, predlogov udeležencev ali dokumentov, ki so si jih izmenjali z drugimi ministrstvi.
Glede usklajevanja načrta z evropsko komisijo pa so na SVRK pojasnili, da dokumentacije nimajo, saj je zanjo skrbela komisija, ki je dokumente vnašala v sistem za izmenjavo informacij Circabc. Svetovali so nam, naj se obrnemo na evropsko komisijo, pri čemer so poudarili, da so jo že oktobra lani obvestili, da se strinjajo, da »vsem morebitnim prosilcem omogoči dostop do vseh dokumentov v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost, ki se nanašajo na Slovenijo«.
»Absurden argument« komisije
Ilustracija: Simon Planje in Lisa van Casand
Toda z evropske komisije so Oštru kljub temu posredovali le del dokumentacije, 43 podatkovnih map, čeprav so jih na podlagi naše zahteve identificirali 77.
Za preostale komisija trdi, da bi njihovo razkritje lahko ogrozilo finančno, monetarno ali gospodarsko politiko evropske skupnosti ali države članice. Kako bi razkritje vseh zahtevanih dokumentov ogrozilo te interese, na komisiji niso utemeljili.
Poleg tega so po mnenju komisije to dokumenti za interno uporabo, katerih razkritje bi resno ogrozilo odločevalske procese. Toda po evropski uredbi sme komisija zaradi varovanja notranjih odločevalskih procesov zavrniti dostop do dokumentov le, če javni interes za njihovo razkritje ni večji. Komisija v odgovoru ni pojasnila, ali je izvedla test javnega interesa.
Na odločitev evropske komisije smo se pritožili, postopek še poteka.
Podobno se je komisija odzvala na prošnje drugih novinarjev projekta Recovery Files. Med pogostimi razlogi za zavrnitev dostopa do vsaj dela dokumentov je komisija navedla prav varovanje odločevalskega procesa – na to se je med drugim sklicevala pri zahtevah iz Nizozemske, Švedske, Romunije, Poljske in Madžarske.
Podobno kot v odgovoru Oštru komisija tudi v odgovoru nizozemskemu novinarju ni podrobneje utemeljila, kako bi razkritje dokumentov ogrozilo odločanje.
»Sklicujejo se na tveganje, ne da bi pojasnili, kako bi to tveganje nastalo,« je nizozemskim kolegom odgovor komisije komentiral Maarten Hillebrandt, ki na univerzi v Helsinkih raziskuje preglednost delovanja evropskih institucij. »Kot pravni raziskovalec bi to utemeljitev opisal kot površno.«
V nekaterih drugih državah se je komisija pri zavrnitvi dostopa sklicevala na varovanje mednarodnih odnosov. Danskemu kolegu so denimo pojasnili, da bi objava dokumentov »obremenila delovne odnose« med evropsko komisijo in danskimi oblastmi.
Toda novinarja obrazložitev ni prepričala, svoje začudenje pa je izrazil tudi v pritožbi na odločitev: »Osupljivo in skrb vzbujajoče bi bilo, če bi bili delovni odnosi med komisijo in danskimi oblastmi res tako krhki.«
V zahtevi za dostop do dokumentov iz priprave nemškega načrta pa je komisija zaznala tveganje, da bi razkritje privedlo do »špekulacij« in posledično celo do »tveganja za finančno stabilnost Nemčije«.
»Absurden argument,« je to utemeljitev komentiral berlinski odvetnik in strokovnjak za svobodo informacij Christoph Partsch.
Projekt Recovery Files je podprl sklad Investigative Journalism for Europe (IJ4EU).
