Gumo odstranili, črno odlagališče sanirali
Matej Zwitter, Maja Čakarić, Klara Škrinjar
—
Novinarji Oštra smo v zabojnike in zbirne centre po državi odložili različne odpadke. Vsi so imeli pritrjeno sledilno napravo, ki je sporočala njihovo geolokacijo. Objavljamo nekaj zanimivejših ugotovitev.
Gumo smo odložili na že obstoječe nelegalno odlagališče in o kupu odpadkov obvestili inšpektorat. Foto: Matej Povše
Projekt Smetosled je podprl Pulitzerjev center.
Med letoma 2011 in 2020 se je količina zbranih izrabljenih avtomobilskih gum v Sloveniji po podatkih agencije za okolje povečala za tretjino.
Dve izrabljeni gumi smo lani na pot poslali tudi novinarji Oštra. Eno smo odložili na nelegalno odlagališče, da bi preverili, kako se inšpektorji in komunalna služba odzivajo na pritožbe prebivalcev.
Odpeljali smo jo na manjši kup z gradbenimi odpadki, gumami in straniščno školjko na Obvozni cesti, ki povezuje Črnuče in gorenjsko avtocesto.
Sodelavka projekta je kot državljanka o kupu odpadkov obvestila inšpektorat ministrstva za okolje in prostor. Ker je bilo gradbenih odpadkov premalo, da bi jih tam odložila pravna oseba, jo je državni inšpektorat preusmeril na mestnega. Ta jo je zaprosil za fotografije odpadkov in podatke o natančni lokaciji.
Dvanajst dni za tem so jo obvestili, da so si ogledali lokacijo in javnemu podjetju Vo-Ka Snaga izdali odločbo za odstranitev odpadkov.
Sledilna naprava je dva tedna pozneje res zaznala premik gume proti Ljubljanskemu barju, nato pa smo izgubili stik z njo. Po domnevah uredništva projekta, ki temeljijo na GSM-podatkih iz aplikacije, je najverjetneje prispela do zbirnega centra Barje. Tam izrabljene pnevmatike skladiščijo, dokler jih ne odpelje prevzemnik, podjetje Get Inženiring, kot je za Oštro pojasnil vodja projektov v zbirnem centru Barje Jože Gregorič.
Drugo gumo smo jeseni odpeljali v obrat Get Inženiringa v Kresnicah v občini Litija. Ob zaključku redakcije je bila še vedno na območju obrata.
Direktor družbe Get Inženiring Roman Koprivnikar je povedal, da lahko gume obdelajo še isti dan, lahko pa v zbirnem centru stojijo tudi pol leta, kar je odvisno predvsem od stanja gume. Če je še uporabna, jo ločijo od neuporabnih in izvozijo, veliko večino v Afriko in Latinsko Ameriko. Preostale predajo prevzemniku, družbi Slopak, ki jih nato preda v sežig v Salonit Anhovo, cementarnam v tujini ali v reciklažo varaždinskemu podjetju Gumiimpex GRP.
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je bilo leta 2020 predelanih 21.842 ton izrabljenih gum. Večino, 65 odstotkov, so uporabili kot gorivo v cementarnah, preostale pa poslali v recikliranje, vendar skoraj vse v tujino.
Slovenija je bila prav zaradi okoljske obremenitve z gumami v preteklosti že pod drobnogledom sodišča Evropske unije, saj po požarih na odlagališču odpadnih gum v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju ni končala sanacije območja.
Za devet milijonov evrov vredno sanacijo je bilo pristojno mariborsko podjetje Surovina. Končali so jo konec lanskega poletja. Med sanacijo so odstranili 68 tisoč ton odpadnih gum in drugih nezakonito odloženih odpadkov.
Star katodni televizor smo opremili s sledilnikom in ga 1. julija oddali v zbirnem centru podjetja Surovina v Žalcu. Foto: Matej Povše
Televizor v razgradnjo, sesalnik še ne
Po podatkih Arsa so zbiralci leta 2020 zbrali nekaj več kot 14.400 ton odpadne električne in elektronske opreme. Po teži so največji delež predstavljale velike naprave, kot so pralni in pomivalni stroji, sledile so majhne naprave, kot so sesalniki in mikrovalovne pečice, ter naprave z večjim zaslonom, kot so televizorji in monitorji.
Ena od takšnih naprav je tudi star katodni televizor, ki smo ga opremili s sledilnikom in ga 1. julija oddali v zbirnem centru podjetja Surovina v Žalcu. Manj kot dva tedna kasneje je sledilnik sporočil premik televizorja v obrat Surovine v Mariboru, kjer imajo dovoljenje za predelavo več vrst odpadkov, tudi televizorjev.
V podjetju so nam pojasnili, da v mariborski osrednji obrat za razgradnjo odpadne električne in elektronske opreme pridejo elektronski odpadki iz vseh njihovih zbirnih centrov. Zaposleni odpadno elektronsko opremo razstavijo, nato pa dele pošljejo v nadaljnjo predelavo pogodbenim partnerjem.
V prostore mariborskega podjetja TSD, ki zbira in odkupuje odpadne surovine, smo oddali tudi star sesalnik. Sedem mesecev po oddaji se še ni premaknil. Jani Goričanec iz podjetja TSD je za Oštro pojasnil, da še niso presodili, ali je primeren za ponovno uporabo.
TSD namreč sodeluje v projektu Spodbujamo e-krožno, v okviru katerega izločajo morebiti še uporabno elektronsko opremo. Odpadke, kot je bil naš sesalnik, podrobno pregledajo in nato prodajo. Vendar v zadnjem času pregledov zaradi kadrovskih težav ne izvajajo, je pojasnil Goričanec, zato odpadki, med njimi tudi sesalnik, čakajo na obdelavo v zbirnem centru.
Elektronske dele vsebuje tudi marsikatera otroška igrača, kakršna je plišast medved, ki je imel zvočnik, saj je nekoč ꞌgovorilꞌ. Malo smo ga pogršali, da ga ne bi razvrstili med otroške igrače, in ga septembra oddali v zbirnem centru v Postojni. Konec leta je medvedek končal v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Mala Mežakla na Jesenicah.
V podjetju Publikus, ki upravlja postojnski zbirni center, prek hčerinske družbe pa tudi obrat na Mali Mežakli, so opozorili, da je bil odpadek napačno oddan med mešane komunalne odpadke. Zaradi elektronskega dela namreč spada med odpadno elektronsko opremo.
V centru na Mali Mežakli mešane komunalne odpadke najprej razvrstijo po velikosti. Iz večjih od osem centimetrov, kakršen je bil tudi medvedek, nato izločijo kovinske odpadke, preostanek pa predajo prevzemnim družbam v sežig.
V podjetju MPI Reciklaža na dan zberejo in predelajo približno 165 ton akumulatorjev. Foto: Matej Povše
Iz akumulatorja nove svinčene palice
Motociklistični akumulator, ki smo ga v začetku julija oddali v zbirnem centru podjetja Simbio v Bukovžlaku, je bil najverjetneje recikliran. V Bukovžlaku je na odvoz čakal več kot pol leta, decembra pa je končal v obratu MPI Reciklaže v Črni na Koroškem. Ta je hčerinsko podjetje proizvajalca akumulatorjev TAB, ki reciklira akumulatorje in druge odpadke iz svinca.
Kot je za Oštro pojasnil Jure Popovič, tehnolog v podjetju, na dan od slovenskih in tujih dobaviteljev zberejo in predelajo okrog 165 ton akumulatorjev. Najprej iz njih izločijo kislino, nato pa jih zmeljejo v manjše kose, ki jih ločijo na svinčene in plastične. Svinec rafinirajo, ulijejo v 50-kilogramske palice in prodajo, del plastike reciklirajo, del pa pošljejo v sežig. Stranski proizvod predelave, žlindro, odlagajo na lastnem odlagališču.
Svečo smo v začetku novembra oddali na ljubljanskih Žalah. Sredi tega meseca se je premaknila na območje podjetja Plastkom na Jesenicah, kjer je še danes. Foto: Matej Povše
Sveča v reciklažo
Po podatkih Arsa je bilo leta 2020 v Sloveniji zbranih nekaj več kot 1500 ton odpadnih nagrobnih sveč. Večino materiala v teh svečah, skoraj 84 odstotkov, so reciklirali, preostanek pa predelali v gorivo, sežgali ali odložili na odlagališča.
V okviru projekta Smetosled smo s sledilno napravo opremili dve elektronski sveči. Prvo smo julija odvrgli v zabojnik za sveče na pokopališču v Bohinjski Bistrici, toda deset dni kasneje smo z njo izgubili povezavo.
Na občini Bohinj so pojasnili, da so zabojnik izpraznili šele v začetku avgusta, torej je sledilna naprava najverjetneje izgubila povezavo, medtem ko je bila v zabojniku. Sveče s tega pokopališča sicer najprej odpeljejo v zbirni center, nato pa jih oddajo prevzemniku, podjetju Ekol.
Drugo svečo smo v začetku novembra oddali na ljubljanskih Žalah. Sredi tega meseca se je premaknila na območje podjetja Plastkom na Jesenicah, kjer je še danes.Tam sveče najprej stehtajo ter ločijo na parafinske in elektronske, so za Oštro pojasnili v Plastkomu. Parafin pretopijo in prodajo, ohišja parafinskih sveč pa reciklirajo. Postopek razstavljanja elektronskih sveč je nekoliko bolj zamuden, saj jih najprej razvrstiti glede na to, iz kakšne plastike je ohišje, nato pa iz njih odstranijo baterije. Ohišja iz PVC-plastike predelajo v granulat, tista iz PET-plastike pa pošljejo v sežig, so pojasnili za Oštro.
Na staro azbestno kritino smo namestili dve sledilni napravi in jo odpeljali v zbirna centra na Barju in Vrhniki. Foto: Matej Povše
»Izgubljena« azbestna kritina
Ob sprehajalni poti ob Savi v Ljubljani smo konec junija opazili nepravilno odložene kose stare azbestne kritine. Nadeli smo si zaščitno obleko, škornje in masko in nanjo namestili dve sledilni napravi. Skladno z uredbo o odpadkih, ki vsebujejo azbest, smo vse zavili v plastično folijo in odpeljali v zbirna centra na Barju in na Vrhniki.
Sledilna naprava na kritini na Vrhniki je teden po oddaji izgubila povezavo. Zakaj, ni jasno. V tamkajšnjem komunalnem podjetju so za Oštro pojasnili, da azbestno kritino samo zložijo na palete in zavijejo v folijo, na kateri označijo vrsto odpadka. Nato jih predajo prevzemniku, podjetju Saubermacher, ki so ga izbrali na javnem razpisu.
V Saubermacherju so za Oštro pojasnili, da azbestno kritino predajajo »pooblaščenemu prevzemniku, ki ima tudi vsa ustrezna dovoljenja«. Za katero podjetje gre, niso povedali.
Nekoliko dlje se je ohranila povezava s sledilno napravo na azbestni kritini, ki smo jo oddali v zbirnem centru Barje.
Azbestno kritino, ki konča v tem zbirnem centru, dva- do trikrat na teden prepeljejo nekaj sto metrov stran na odlagališče Barje, so za Oštro pojasnili v komunalnem podjetju Vo-Ka Snaga.
Tako majhnega premika naša sledilna naprava ni zaznala, saj je sporočala samo približno lokacijo na podlagi podatkov iz oddajnikov mobilnega signala, ne pa natančne lokacije.
Poznate primer neustreznega ravnanja z odpadki? Obvestite nas o njem na contact@ostro.si. Tehtne informacije bomo preverili in jih v primeru sumov nepravilnosti tudi preiskali.
