Banka je strankam pomagala skrivati identiteto
Kristof Clerix in novinarji ICIJ (priredba uredništvo Oštra.si)
–
Dokumenti mednarodnega novinarskega projekta FinCEN Files razkrivajo, kako britanska slamnata podjetja delajo z roko v roki z bankirji Danske Estonia in drugih bank v baltskih državah. Veliko skrivnostnih podjetij, ki v Združenem kraljestvu množično registrirajo slamnate družbe, je v lasti kriminalcev in pralcev denarja iz nekdanjih sovjetskih držav.
Foto: ICIJ, BuzzFeed News
Estonski bankir je bil besen. Žvižgač iz podružnice Danske Bank v Talinu je sumil, da je devet anonimnih podjetij, registriranih v Združenem kraljestvu, vpletenih v finančni kriminal. Bankirju je v elektronskem sporočilu grozil, da bo podjetja naznanil organom pregona.
»Žvižgač zahteva, naj bančne RAČUNE VSEH TEH STRANK … zapremo v 48 URAH,« je svoje zaposlene po e-pošti leta 2014 obvestil Aivar Rehe, vodja estonske podružnice Danske Bank.
Tega leta se je prav v Talinu začel razpletati eden največjih škandalov v zgodovini, povezanih s pranjem denarja. V središču se je znašlo na stotine skrivnostnih podjetij, registriranih v Združenem kraljestvu, ki so imela bančni račun v Danske Bank, vendar je bilo videti, da ne poslujejo, ali pa njihovi pravi lastniki niso bili znani.
Danske Bank naj bi strankam pomagala oprati 230 milijard dolarjev, je v poročilu o podružnici zapisala odvetniška družba Bruun & Hjejle, ki je nadzorovala preiskavo.
Pet let po tistem, ko je napisal obupano e-sporočilo, je Rehe umrl. Petinšestdesetletni bankir se je ubil na vrtu svoje hiše. Našli so ga šele po dveh dneh.
Podjetja kot orodje mednarodnih kriminalcev
Več kot 2100 zaupnih poročil o sumljivih nakazilih, ki so jih banke in druge finančne institucije med letoma 2000 in 2017 poslale ameriškemu uradu za preprečevanje finančnega kriminala (Fincen), razkriva nove podrobnosti o vlogi estonske podružnice Danske Bank.
Dokumente je pridobil ameriški medij BuzzFeed News in jih delil z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ta pa je dobro leto usklajeval projekt FinCEN Files, v katerem je bančne tajnosti preučevalo več kot 400 novinarjev iz 108 medijev, tudi iz Oštra.
Zaupna poročila kažejo, da so za številnimi bančnimi računi v estonski podružnici stala podjetja, organizirana kot partnerstva z omejeno odgovornostjo (LLP) ali kot omejena partnerstva (LP), ki so bila namenjena prikrivanju identitete njihovih dejanskih lastnikov. Na tisoče teh podjetij je registrirala le peščica registracijskih podjetij s pisarnami v Cardiffu, Walesu in drugih britanskih mestih. Skoraj vsa so vodili ljudje z osebnimi povezavami v baltskih državah, pogosto v tamkajšnjih bankah, tudi v banki Danske Estonia, so ugotovili novinarji projekta FinCEN Files.
Bankirji morajo preverjati identiteto in razloge za poslovanje strank, da bi preprečili pranje denarja v bankah. Toda dokumenti estonske policije, ki jih je pridobil italijanski L'Espresso, partner projekta, kažejo, da so nekateri vodili podjetje, ki je komitentom z ustanavljanjem britanskih družb LLP in LP pomagalo prikrivati identiteto.
Žvižgač je leta 2014 v e-sporočilu estonskemu bankirju navedel devet takšnih podjetij. Izkazalo se je, da je odkril le vrh ledene gore. Po ugotovitvah novinarjev je bila banka tedaj že preplavljena z bančnimi računi britanskih podjetij LLP in LP, ki so postala orodje mednarodnih kriminalcev za skrivanje nezakonitih denarnih tokov.
Luknjičasta zakonodaja o lastništvu podjetij
Število podjetij v britanskem poslovnem registru, organiziranih kot LLP in LP, se je od leta 2004 do leta 2017 bliskovito povečalo, in sicer z manj kot 20.000 na več kot 100.000. Registracija v Združenem kraljestvu tem anonimnim podjetjem v primerjavi s tistimi v davčnih oazah daje videz legitimnosti.
Britanska vlada je leta 2016 od večine podjetij zahtevala, naj razkrijejo vse končne ekonomske lastnike, ki nadzirajo več kot četrtino tamkajšnjih podjetij. Pravila veljajo tudi za vse družbe LLP in LP, vendar zakon ne določa preverjanja in sankcij ob kršitvah, zaradi česar mnoga podjetja informacij o lastništvu še vedno ne zagotovijo.
»Če hočete prikriti lastništvo in nadzor nad nekim podjetjem, vam britanska zakonodaja tega z ničimer ne preprečuje,« je dejal Graham Barrow, nekdanji uslužbenec za preverjanje skladnosti poslovanja v več bankah, med njimi v britanski HSBC in Deutsche Bank.
Britanska vlada je dva dni pred objavo razkritij novinarskega projekta FinCEN Files sicer napovedala nove reforme, s katerimi namerava izkoreniniti pranje denarja. Napovedala je, da bodo pristojni organi odslej nadzirali preverjanje identitete direktorjev, lastnikov in podjetij za registriranje in upravljanje drugih podjetij.
Analiza 2100 poročil o sumljivih transakcijah je pokazala, da so več kot polovico v njih obravnavanih britanskih podjetij LLP in LP ustanovile zgolj štiri družbe za registriranje in upravljanje podjetij. Novinarji projekta so ugotovili, da so imele te v primerih, ko je šlo za sum pranja denarja, goljufije, korupcije in drugih nepravilnostih, nezanemarljivo vlogo.
Ena od bolj dejavnih je bila CMC, mreža podjetij na Sejšelih, v Združenem kraljestvu in Latviji, ki jo upravlja poslovnež Dmitrijs Krasko. Podpisan je na stotinah ustanovnih dokumentov in letnih poročil 112 britanskih podjetij LLP in LP, ki so bila predmet poročil o sumljivih transakcijah.
Krasko, upravljavec podjetja CMC, je junija za ICIJ dejal, da njegovi tekmeci ustvarijo veliko več, sicer pa da kot registracijska družba ne morejo z gotovostjo vedeti, kaj neko podjetje, ki ga upravljajo, dejansko počne. »Toda imamo notranja pravila o skrbnih pregledih in svojo politiko [proti pranju denarja]. O podjetjih zbiramo informacije, ki so po našem védenju točne.«
Podjetje – poštni nabiralnik
Družbe, ki se ukvarjajo z registracijo in upravljanjem drugih podjetij, svojim strankam pogosto zagotavljajo storitve, ki jim pomagajo pri varovanju identitete. Zanje pripravijo in vložijo dokumente pri nacionalnih organih ali pa jim omogočajo, da imajo v Združenem kraljestvu uradni poslovni naslov. Ta je navadno le poštni nabiralnik, ki si ga deli na stotine slamnatih podjetij, organiziranih kot LLP in LP, pa tudi posamezniki, ki jih te družbe plačajo za podpisovanje poslovne dokumentacije.
Zadnjo potezo izvede podjetje za registracijo in upravljanje podjetij, ki pripravi pooblastilo, prek katerega nadzor nad podjetjem prevzame njegov dejanski lastnik. Ta formalnega lastnika – registracijsko podjetje – pogosto z izjavo izvzame iz odgovornosti za obveznosti družbe, s čimer ga zaščiti pred civilno- in kazenskopravnimi sankcijami.
Novinarska analiza dokumentov Fincena je še pokazala, da je bilo najmanj 393 podjetij LLP in LP iz svežnja registriranih na devetih naslovih. Podjetje Hilux Services LP, eno izmed več podjetij v mreži, prek katere se je opralo 2,9 milijarde dolarjev iz Azerbajdžana, je kot svoj sedež navedlo naslov v Glasgowu na Škotskem.
To je tudi naslov ene od poslovalnic družbe Mail Boxes Etc., ki se ukvarja s poštnimi storitvami in oddajo poštnih predalnikov v najem. Uslužbenec Mail Boxes Etc., ki je želel ostati anonimen, je novinarjem ICIJ povedal, da nimajo sejnih sob za najem, da pa lahko zagotovijo »poceni naslov v centru mesta«.
Na naslovu v osrednji Angliji je bilo registriranih 36 slamnatih podjetij, ki so imela odprt račun pri banki Danske Estonia. Od teh jih je 11 omenjenih v dokumentih projekta FinCEN Files, dve pa v poročilu varnostne službe ameriškega finančnega ministrstva o ruskem bančnem škandalu v Deutsche Bank.
Tam že devet let stanuje Dace Streipa, čistilka in kozmetičarka iz Latvije. Za ICIJ je povedala, da o slamnatih podjetjih ne ve nič. »Veliko, veliko pisem prispe v to hišo, toda nikoli jih ne prevzamem, ker gre za običajno družinsko hišo, nič drugega,« je dejala Streipa. »Sem mati samohranilka. Ukvarjam se z otroki, preživljam se s čiščenjem hiš, in to je to.«
Ilustracija: ICIJ
Žvižgač v Danske Bank
Bankir Rehe, ki je leta 2019 naredil samomor, je več deset let vodil podružnico Danske Bank v Talinu. Ta je imela petsto zaposlenih in bila je izjemno uspešna. Stranke iz Rusije, vzhodne Evrope in osrednje Azije so leta 2013 prispevale 52 milijonov dolarjev dobička, kar je bilo 99 odstotkov vsega dobička podružnice pod Rehejevim vodstvom.
Del podružnice je bila skupina, ki se je ukvarjala z nadzorom nad trgovanjem z valutami in obveznicami, vodil jo je Britanec Howard Wilkinson. Nekega poletnega dne leta 2012 ga je sodelavec z drugega oddelka prosil za pomoč pri iskanju informacij o komitentu, podjetju Lantana Trade LLP iz Združenega kraljestva.
Wilkinsona so rezultati hitrega brskanja po spletu presenetili. Finančna poročila podjetja Lantana Trade niso v ničemer odražala visokih zneskov, ki so potovali prek njegovega bančnega računa v Talinu. Še več, podjetje je bilo v mirovanju.
»Že na prvi pogled se mi je zdelo sumljivo,« se je lani v intervjuju za revijo ameriškega združenja pooblaščenih preiskovalcev goljufij Fraud spominjal Wilkinson. Njegovi sodelavci so mu zagotovili, da gre za napako.
Toda leto pozneje je Wilkinson še enkrat preveril poslovne podatke družbe Lantana Trade, predložene poslovnemu registru. Finančno poročilo je bilo resda popravljeno, a se še vedno ni ujemalo z dejavnostjo in stanjem na bančnem računu.
Wilkinson je decembra 2013 na sedež Danske Bank v Københavnu poslal elektronsko sporočilo z zadevo: »Razkritje nepravilnosti – zavestno poslovanje s kriminalci v estonski podružnici«. V sporočilu je Wilkinson, takrat že kot žvižgač, podrobno opisal lažna finančna poročila podjetja Lantana Trade. »Morda je banka sama storila kaznivo dejanje,« je menil.
Čeprav so mu pristojni uslužbenci banke poslali le vljudno potrditev, da so sporočilo prejeli, ni odnehal. Našel je še 15 komitentov Danske Estonia, ki so banki predložili lažna finančna poročila. Poslal je še dve žvižgaški e-sporočili.
Vodstvo Danske Bank v Københavnu je pozval, naj razišče vse britanske družbe LLP in LP, ki imajo pri podružnici odprt račun. Zahteval je, naj o tistih, pri katerih bodo odkrili lažna finančna poročila, poročajo policiji.
Podružnica je leta 2014 zaprla 853 bančnih računov, med katerimi so številni pripadali britanskim podjetjem LLP in LP, kaže poročilo o notranjem nadzoru, ki ga je banka izvedla po opozorilih žvižgača. Elektronska korespondenca uslužbencev banke kaže, da je Rehe podrejenim poslal besno e-sporočilo, banka pa je aprila 2014 nenadoma prekinila odnose z desetimi tovrstnimi britanskimi podjetji.
Inšpektorji estonske uprave za nadzor nad finančnimi storitvami so preverili poslovanje tamkajšnje podružnice Danske Bank in ugotovili, da je sistematično poslovala s strankami, katerih dejavnosti so bile očitno sumljive. Ugotovili so še, da nadzor nad temi komitenti in njihovimi transakcijami ni deloval.
Najmanj 11 tedaj že nekdanjih uslužbencev banke Danske Estonia je poskušalo prikriti za več kot 786 milijonov dolarjev sumljivih transakcij, kažejo dokumenti estonske policije. Od tega naj bi šlo pri transakcijah v višini več kot 284,2 milijona dolarjev za pranje denarja.
Istega leta, 2018, je banka objavila poročilo, ki potrjuje, da je podružnica Danske Bank v devetih letih strankam iz Rusije, vzhodne Evrope in osrednje Azije pomagala oprati 230 milijard dolarjev.
Tožilci so na tiskovni konferenci več sodelavcev bankirja Aivarja Reheja imenovali za osumljence kaznivih dejanj. Rehe ni bil med njimi. Devet mesecev kasneje so našli njegovo truplo.
Policija je v izjavi za ICIJ in partnerje septembra dejala: »Aivar Rehe je bil zaslišan kot priča, ne pa tudi kot osumljenec. V dosedanjih preiskavah nas ni nič vodilo do prepričanja, da bi Rehe sodeloval pri pranju denarja.«
