Banke in elite kujejo dobičke za vsako ceno

Tanja Kozirjeva in drugi novinarji ICIJ (priredba uredništvo Oštra.si)

Bankirji britanske banke Barclays, ki upravljajo premoženje elit, kujejo dobičke tudi s prirejanjem pravil o preprečevanju pranja denarja, kažejo dokumenti ameriškega urada Fincen. Med njenimi strankami sta bila južnoafriški orožarski mogotec in skrivnostno podjetje, domnevno povezano z dolgoletnim prijateljem ruskega predsednika Vladimirja Putina.  

Foto: Alicija Tatone/ICIJ, BuzzFeed News

Foto: Alicija Tatone/ICIJ, BuzzFeed News

Ivor Ichikowitz, 53-letni ustanovitelj južnoafriške orožarske skupine Paramount Group, je pred leti dal intervju za ameriško televizijo CNBC. »Naš posel ni uničevanje,« je voditelju dejal Ichikowitz, »naš posel je zaščita.« 

Uslužbenci britanske banke Barclays so z veseljem sprejeli dobičkonosen posel z Ichikowitzem in njegovimi podjetji, nato je banka zanje pretakala milijonske zneske, kažejo dokumenti ameriškega urada za preprečevanje finančnega kriminala Fincen. Toda njegovo poslovanje je banka zaradi obtožb o korupciji naposled vzela pod drobnogled. Poročila o sumljivih transakcijah, ki jih je banka Barclays predložila Fincenu, kažejo, da je prek njenih računov v dobrih petih letih od leta 2011 steklo več kot 430 milijonov dolarjev.

Newyorška podružnica Barclaysa je bila v poročilu iz leta 2017 zaskrbljena zaradi »izvoza Ichikowitzevega premoženja ter njegove domnevne vpletenosti v podkupovanje in korupcijo«, so odkrili novinarji projekta FinCEN Files. 

Poročila o sumljivih nakazilih (SAR) so del svežnja več kot 2100 tovrstnih dokumentov, ki jih je pridobil ameriški spletni medij BuzzFeed News in jih delil z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Ta je koordiniral čezmejno sodelovanje 108 medijev, tudi Oštra.si. 

Banke morajo transakcije na računih politično izpostavljenih oseb, ki bi bile zaradi svojega položaja ali družinskih povezav lahko vpletene v korupcijo, spremljati posebej pazljivo. Toda te zahteve so v nasprotju s ciljem bankirjev, da povečujejo dobiček, kažejo poročila SAR. »Bankirji so naravnani na ustvarjanje dobička. Nočejo reči 'ne',« je novinarjem ICIJ dejal Paul Pelletier, nekdanji vodja oddelka za gospodarski kriminal pri ameriškem pravosodnem ministrstvu.

Barclays se je zaradi pomanjkljivega nadzora svojih strank že leta 2015 znašel v težavah. Britanski bančni regulator FCA je takrat namreč ugotovil, da se je banka trudila uresničiti interese politično izpostavljenih oseb in pri tem prestopila meje zakonitega, zato ji je naložil kazen v višini 109 milijonov dolarjev.

Poročila o sumljivih transakcijah, ki jih banke pošiljajo uradu Fincen, sicer niso nujno dokaz nezakonitega ravnanja. Uslužbenci, pristojni za skladnost poslovanja, v njih popisujejo bančna nakazila, za katera sumijo, da bi lahko bila povezana s pranjem denarja.

 
 

Najdonosnejši del svetovnega bančništva

Bankirji, specializirani za upravljanje premoženja svetovnih elit, premožnim strankam ponujajo različne luksuzne ugodnosti: od vstopnic za ekskluzivne dogodke do posebnih ponudb za nakup delnic in ugodna posojila.

Premožne stranke pa najbolj privlači to, da jim banke zagotavljajo anonimnost. Britanski regulator FCA je banko Barclays leta 2015 oglobil zato, ker ni imela niti podatkov o imenih politično izpostavljenih strank. Uslužbenci FCA so pri tem opozorili, da bi se morala banka zavedati, da lahko taka nakazila pomenijo povečano tveganje za finančni kriminal, in zahtevati manjkajoče podatke. »Tega niso storili, ker svojim strankam niso hoteli povzročati neprijetnosti.«

Banka se je celo zavezala, da bo strankam plačala do 58 milijonov dolarjev, če bi prekršila dogovor o njihovi anonimnosti. Pri tem je ravnala v nasprotju z lastnimi pravili, saj je njihovo poslovanje nadzirala manj strogo, kot je nadzirala druge, manj tvegane stranke. Banka je iz posla iztržila 75 milijonov dolarjev. 

Dokumenti projekta FinCEN Files so odprli vrata v diskretni svet zasebnega bančništva, ki so ga v svetovalnem podjetju McKinsey lani označili za »najbolj dobičkonosen sektor svetovnega bančništva«, saj bankam prinese od pet do šest odstotkov vsega zaslužka. Toda poslovanje z bogatimi in politično izpostavljenimi posamezniki prinaša tudi tveganja.

Ivor IchikowitzMichael Meyersfeld/licnca CC BY-SA 3.0

Ivor Ichikowitz, ustanovitelj južnoafriške orožarske skupine Paramount Group, foto: Michael Meyersfeld/licnca CC BY-SA 3.0

Orožarski posli

Britansko podjetje za poslovno analitiko Orbis Business Intelligence je leta 2017 za Barclaysov oddelek zasebnega bančništva v Združenem kraljestvu pripravilo poročilo o njenem komitentu Ivorju Ichikowitzu, ki ga je banka v svojih dokumentih označila za politično izpostavljeno osebo.

Ni jasno, kako se je banka odzvala na Orbisovo poročilo, so pa njeni uslužbenci v poročilu SAR poudarili, da je Ichikowitz osebna poznanstva z voditelji Malavija in Južne Afrike, denimo z nekdanjim predsednikom te države Jacobom Zumo, izkoriščal za pridobivanje orožarskih poslov. V Orbisu se na vprašanja novinarjev ICIJ niso odzvali.

Banko je prav tako posebej skrbel odziv javnosti na prodajo patruljnih čolnov Malaviju leta 2013, so uslužbenci Barclaysa pojasnili v poročilu SAR štiri leta kasneje, ko so se lotili analize Ichikowitzevega poslovanja. Malavi je za sedem plovil odštel 145 milijonov dolarjev, kar je sprožilo val kritik proti takratni predsednici Joyce Banda. 

V tem času je britanski medij The Telegraph poročal, da je Ichikowitzeva družinska fundacija financirala kampanjo, v kateri je britansko podjetje za odnose z javnostmi Bell Pottinger predsednici Banda svetovalo pri izboljšanju javne podobe na Zahodu. Eric Ichikowitz, Ivorjev brat, je za londonski časnik The Daily Telegraph potrdil financiranje njene kampanje, a je zatrdil, da med posli podjetja Paramount Group in aktivnostmi družinske fundacije ni nikakršne povezave. 

Ichikowitzev odvetnik podrobnosti bančnega poročila o sumljivih transakcijah ni želel komentirati, poudaril je le, da takšno poročilo ni dokaz o nepravilnostih ali kaznivih dejanjih. Nekdanja predsednica Malavija Joyce Banda pa je novinarje napotila na več let staro skupno sporočilo za javnost malavijske vlade in podjetja Paramount Group, v katerem so zapisali, da je bila pogodba sklenjena skladno z vladnimi pravili.

Tudi pri Barclaysu posameznih poročil zaradi njihove zaupnosti niso želeli komentirati. Zapisali so, da je »finančni kriminal po svoji naravi kompleksen, njegovo odkrivanje pa težavno«. Poročila SAR niso dokaz nezakonitega ravnanja, so navedli, zato bi komitentu račun zaprli le po skrbni in objektivni preiskavi. V tem primeru bi morali tehtati posledice morebitnega finančnega kriminala in tveganje, da bi nedolžni stranki odrekli dostop do bančnih storitev, so dodali. 

Kakšne ukrepe je banka Barclays sprejela na podlagi ugotovitev poročila družbe za poslovno analitiko Orbis, ni jasno. Njen oddelek za poslovanje s podjetji je v začetku leta 2017, medtem ko je banka še vedno poslovala s skupino Paramount Group, prekinil poslovanje z enim od podjetij, povezanih z Ichikowitzem. Vzrok je, kot kaže poročilo SAR, tičal v mnenju banke, da je stranka »za njen okus preveč tvegana«. 

Kljub temu je banka v sedmih mesecih po tistem, ko je prejela Orbisovo poročilo, za Ichikowitza in njegova podjetja izvedla transakcije v skupni vrednosti več kot 24 milijonov dolarjev. 

»Če je stranka preveč tvegana za en oddelek banke, bi morala biti preveč tvegana za vse oddelke,« je ugotovitev komentiral nekdanji uslužbenec ameriškega pravosodnega ministrstva Paul Pelletier.

 
Ilustracija: ICIJ

Ilustracija: ICIJ

 

»Resne pomanjkljivosti« pri preprečevanju pranja denarja

Kot dokazujejo Fincenovi dokumenti, različni oddelki bank pri ocenjevanju tveganja niso vedno enotni. Za preprečevanje pranja denarja so pristojni bančni uslužbenci, ki skrbijo za skladnost poslovanja z zakonodajo. Vendar je razmerje moči znotraj bank pogosto v prid bankirjev, ki z upravljanjem premoženja bogatih strank ustvarjajo zajetne dobičke, uslužbenci, ki skrbijo za skladnost poslovanja, pa so slabše plačani in pogosto zapostavljeni.

Banka Barclays je denimo v začetku leta 2012, po obisku predstavnikov ameriške vladne komisije za vrednostne papirje in borze, ki je pri nadzoru njene ameriške podružnice ugotovila »resne pomanjkljivosti« na oddelku za zasebno bančništvo, naročila neodvisno preiskavo delovanja tega oddelka.

Preiskovalci komisije so v 29-stranskem poročilu med drugim ugotovili, da je oddelek deloval po načelu povečevanja prihodkov »za vsako ceno«. Skladnost poslovanja je bila zadnja skrb oddelka, ki je »dejavno onemogočal preiskave skladnosti in vzpostavil strukturo nagrad, katere vodilo je bila izključno prodaja«.

 
 
Banke morajo postaviti vsa potrebna vprašanja in bančne račune zapreti, preden odobrijo sumljive transakcije.
— Paul Pelletier, nekdanji uslužbenec ameriškega pravosodnega ministrstva
 

Ohlapno razlago pravil o preprečevanju pranja denarja v nekaterih državah spodbuja tudi šibek nadzor nad bankami. V Združenem kraljestvu so banke od leta 2007 zaradi kršitev na področju preprečevanja pranja denarja plačale skupno nekaj več kot 500 milijonov dolarjev kazni, kar je kaplja v morje pri večmilijardnih dobičkih, ki jih ustvarijo vsako leto.

Kritiki britanskemu regulatorju FCA očitajo brezbrižnost pri preiskavi opozoril žvižgačev o nepravilnostih v bankah. »Uslužbenci, ki preiskujejo trditve žvižgačev, so pogosto tisti, ki so skozi 'vrtljiva vrata' prehajali na položaje v bankah in pri regulatorju,« je leta 2019 dejal nekdanji britanski poslanec Norman Lamb.

Barclays je ena izmed bank z dobrimi povezavami v britanski vladi. Kot so aprila 2009 ugotovili pri organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je v vladi delalo 14 nekdanjih uslužbencev te banke, več povezav je imela le še Deutsche bank.

Pri agenciji FCA so očitke o šibkem nadzoru v odgovoru novinarjem ICIJ zanikali in poudarili, da se je od leta 2017 število preiskav »občutno povečalo«. Prav tako so zatrdili, da so njihovi preiskovalci »večinoma izkušeni nadzorniki in da v vodstvu oddelka za nadzor ni nobenega nekdanjega bančnika«.

Arkadij Rotenberg leta 2013, foto: Kremlin.ru/licenca CC BY 4.0

Arkadij Rotenberg leta 2013, foto: Kremlin.ru/licenca CC BY 4.0

Brezobrestno posojilo Putinovemu prijatelju

Čeprav so tudi regulatorji v ZDA tarča kritik zaradi neodgovornega ravnanja, so pri nadzoru bank bolj odločni od britanskih. Regulatorne razlike tako najbrž pojasnjujejo, zakaj britanska banka posluje s tvegano stranko, čeprav so njeni uslužbenci za preverjanje skladnosti poslovanja v ZDA tamkajšnjim oblastem poročali o sumljivih transakcijah iste stranke.

Leta 2016 so tako Barclaysovi uslužbenci za preprečevanje pranja denarja v ZDA preiskovali transakcije na računu, odprtem pri oddelku banke za zasebno bančništvo v Združenem kraljestvu. V teh transakcijah sta bila kot lastnika računa »izmenično navedena Mark Omelnitski in Ayrton Development Limited«, so zapisali v poročilu SAR.

Omelnitski je po ugotovitvah Barclaysovih preiskovalcev, povzetih v poročilu ameriškega senata o izogibanju ameriškim sankcijam, ustanavljal slamnata podjetja v imenu Arkadija Rotenberga, mladostnega prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska izdaja revije Forbes je Rotenberga pred petimi leti označila za »kralja javnih naročil«, med drugim je dobil tudi posel za gradnjo mostu med Rusijo in polotokom Krimom. Marca 2014 je ameriško finančno ministrstvo proti Rotenbergu zaradi vloge pri ruski priključitvi Krima uvedlo gospodarske sankcije.

Barclaysovi bankirji v Združenem kraljestvu, kjer je bil odprt račun brez jasnega lastnika, so zatrjevali, da je šlo pri nakazilih v višini 114 tisoč dolarjev za posojilo za nakup opreme. Toda podjetje ni ničesar kupilo, denar pa je zgolj obležal na računu. Poleg tega podjetje za prejeto posojilo domnevno ni plačevalo obresti, saj sta bila dolžnik in upnik po informacijah britanskih uslužbencev banke prijatelja.

Avtorja poročila o sumljivih transakcijah, ki ga je banka Barclays 2016 predložila ameriškemu uradu Fincen, to pojasnilo ni prepričalo. »Pojasnilo nakazuje, da gre za klasično shemo pranja denarja, v kateri je 'posojilo' namenjeno pranju prihodkov nezakonitega izvora.«

Ni jasno, ali je Barclaysu uspelo določiti identiteto končnega prejemnika sredstev. V poročilu SAR so sicer navedli, da jim podjetja Ayrton Development Limited, ki je bilo pri nekaterih nakazilih navedeno kot imetnik računa, »ni uspelo dokončno identificirati«. 

To priznanje banke je šokiralo Grahama Barrowa, nekdanjega uslužbenca za preverjanje skladnosti poslovanja v več bankah, med njimi v britanski HSBC in Deutsche bank. Danes je voditelj podkasta The Dark Money Files.

»Kako je mogoče, da lastnik med odpiranjem računa 'ni bil dokončno identificiran',« se je spraševal Barrow. Poznavanje stranke je namreč ena najbolj osnovnih zahtev, ki jih mora banka izpolniti pri odpiranju računa. 

Piarovec Arkadija Rotenberga je v odgovoru novinarjem ICIJ zanikal, da bi bil Rotenberg lastnik podjetja Ayrton Development Limited, zato njegovega poslovanja ne more komentirati. Mark Omelnitski je prek odvetnika sporočil, da ugotovitev banke ne bo komentiral.

Avgusta 2017 je Barclays zaprl skoraj 200 bančnih računov podjetij, povezanih z Omelnitskim, kaže poročilo ameriškega senata. Toda po mnenju nekaterih strokovnjakov za finančni kriminal je banka ukrepala prepozno.

»Cena za dostop do ameriškega finančnega sistema je zaveza, da je treba umazanemu denarju preprečiti vstop vanj,« je dejal Paul Pelletier, nekdanji uslužbenec ameriškega pravosodnega ministrstva. »To pomeni, da morajo banke postaviti vsa potrebna vprašanja in bančne račune zapreti, preden odobrijo sumljive transakcije.«


 
 
zvizgac_banner.png