Umetnine v umazanih rokah
Spencer Woodman (ICIJ), priredba uredništvo Oštra.si
–
Kje je podjetje Pantheon Worldwide, ki je sodelovalo z domnevnimi preprodajalci pri trgovanju s starinami v vrednosti 27,8 milijona dolarjev? Tega ne vedo niti banke.
Foto: Alicija Tatone/ICIJ, BuzzFeed News
Ko je v Afganistanu sredi 90. let prejšnjega stoletja divjala državljanska vojna, so tatovi že tako porušeno državo oropali še za kulturno dediščino. Z zgodovinskih objektov so odnesli starodavne skulpture Bude, iz indijskih templjev so ukradli kipce božanstev, razbijali so svetišča v Nepalu, v Kambodži pa so na črnem trgu kupili kip hindujskega boga Šive iz 11. stoletja.
Po navedbah v obtožnici, ki jo je tožilstvo lani vložilo na sodišču v New Yorku, je mreža tatov in preprodajalcev umetnin iz arheoloških najdišč po vsej Aziji odtujila na tisoče dragocenih starin in jih prodala muzejem, prestižnim galerijam in premožnim zasebnim kupcem.
Tožilci trdijo, da so pripadniki mreže pri tem sodelovali s trgovci umetnin, restavratorji in newyorškimi galeristi, ki naj bi dokumente o izvoru starin tudi ponaredili, da bi prikrili sledove o plenjenju.
Zaupna bančna poročila, ki so jih pridobili novinarji mednarodnega preiskovalnega novinarskega projekta FinCEN Files, kažejo, kako skrivnostna je pot, po kateri dragocene starine potujejo v dražbene hiše ter večje muzeje in galerije v zahodnih državah.
Glava Bude iz obdobja starodavne budistične Gandare, 4—5. stoletje. Foto: Museum Associates/LACMA
Dokumenti so razkrili tudi sumljivo slamnato podjetje, Pantheon Worldwide Limited, ki je sodelovalo z domnevnimi preprodajalci pri trgovanju s starinami v vrednosti 27,8 milijona dolarjev. Vse to je zmedlo uslužbence, pristojne za nadzor nad skladnostjo poslovanja, v londonski banki Standard Chartered, kjer je imelo podjetje odprt račun.
Račune podjetja Pantheon Worldwide je sicer upravljala podružnica banke Standard Chartered v Hongkongu, toda dokumenti Fincena razkrivajo, da uslužbenci, pristojni za skladnost poslovanja, o tem komitentu niso vedeli tako rekoč ničesar.
Niso vedeli, s čim se podjetje ukvarja. Dokumenti kažejo, da niso vedeli niti tega, kje je bilo registrirano. Če bi te informacije imeli, bi lažje ocenili, ali gre denimo za pranje denarja ali kakšno drugo vrsto finančnega kriminala.
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je koordiniral projekt FinCEN Files, je družbi Pantheon Worldwide poskušal priti na sled. Neuspešno. Iskanje poslovnih prostorov podjetja na naslovih v Hongkongu in Londonu, kjer naj bi jih imelo po podatkih banke, ni obrodilo sadov. Podjetje s tem imenom v Hongkongu namreč ni bilo nikoli registrirano.
Sveženj dokumentov – s poročili o sumljivih transakcijah, ki jih je pridobil BuzzFeed News in jih delil z ICIJ, ta pa z medijskimi partnerji – daje slutiti, da sta bili v transakcije s Pantheonom vpleteni tudi vodilni newyorški dražbeni hiši, Christie’s in Sotheby’s. Kako so dejansko poslovali, ni znano. Nobena izmed družb ni hotela komentirati povezav s Pantheonom.
Pantheon pa ni edino podjetje, zavito v tančico skrivnosti. Ljudje, ki so tihotapili starine in denar sumljivega izvora čez meje, sledi za seboj namreč pogosto zakrivajo z ustanavljanjem podjetij v tujih davčnih jurisdikcijah.
Dragocenost med izdelki domače obrti
V zadnjem desetletju je okrožno državno tožilstvo na Manhattnu vložilo več kazenskih ovadb proti uglednim trgovcem z umetninami, ki so zadevale tudi nekatere največje dražbene hiše in muzeje v ZDA.
Med obdolženimi je bil tudi Subhash Kapoor, nekdanji lastnik manhattanske galerije Art of the Past. Na dvesto straneh kazenske ovadbe je podrobno popisanih na stotine predmetov, ki naj bi jih tihotapil Kapoor. Ameriške oblasti so ga opisale kot »enega izmed najbolj iznajdljivih tihotapcev na svetu«.
Med preiskavo Kapoorjevih skladišč na Manhattnu in v Queensu so policisti zasegli na tisoče starin, ki so bile ukradene iz grobnic, svetišč in občutljivih arheoloških najdišč, nato pa pretihotapljene v ZDA.
Kazenska ovadba navaja, da je sredi 90. let v Afganistan pripotoval Kapoorjev sodelavec in za dostop do arheološkega najdišča podkupil poveljnika islamskih borcev mudžahidov. Izkupiček je bil dober. Iz države je odnesel dva kipa Budove glave iz obdobja starodavne budistične Gandare, kraljevine, ki se je še pred vzponom islama raztezala na območju današnjih Afganistana in Pakistana.
Druga ovadba Kapoorju očita, da je iz Indije v New York pretihotapil kipec hindujskega božanstva, tako da ga je skril v zabojnik, poln izdelkov domače obrti. Ugledna newyorška trgovka z umetninami Nancy Wiener je vrednost kipca leta 2011 ocenila na 3,5 milijona dolarjev.
Leta 2016 je bila zoper Wienerjevo v New Yorku vložena obtožnica, ker naj bi prek svoje galerije na Manhattnu prodala za milijone dolarjev uplenjenih starin iz Afganistana, Tajske, Kambodže, Indije in drugih držav. Aretirali so jo decembra v New Yorku.
V obtožnici je prav tako pisalo, da sta bili med njenimi kupci tudi sloviti dražbeni hiši Sotheby's in Christie's.
Kapoor in Wienerjeva sta se izrekla za nedolžna.
Kapoor v indijskem zaporu čaka na izročitev ZDA, kjer ga čaka sodni postopek. Wienerjeva pa je plačala 25.000 dolarjev varščine in je na prostosti. Njen odvetnik Evan T. Barr ni bil pripravljen odgovoriti na novinarska vprašanja.
“Bančna tajnost je sestavni del vseh škandalov, povezanih s plenjenjem starin. Anonimnost na tem trgu je globoko zakoreninjena in ostaja velik problem.”
Novinarji ICIJ so v novinarski preiskavi FinCEN Files preučili številna poročila o sumljivih nakazilih (SAR), o katerih so banke in druge finančne institucije poročale Fincenu, ameriškemu uradu za preprečevanje finančnega kriminala.
Uslužbenci banke Standard Chartered so leta 2017 v poročilu SAR poročali o 413 bančnih transakcijah v skupni vrednosti 27,8 milijona dolarjev, ki so zadevale 17 fizičnih oseb in podjetij iz ZDA, Indije in Hongkonga. Med njimi sta bila tudi Subhash Kapoor in Nancy Wiener, v povezavi z njima pa podjetje Pantheon Worldwide.
Banka je v poročilu menila, da so najverjetneje sodelovali zato, da bi omogočili »nezakonito trgovanje z umetniškimi deli«. Wienerjeva je po podatkih iz poročila SAR prejela več kot 1,6 milijona dolarjev, tudi od podjetja Pantheon.
Iz poročila ni jasno, koliko je prejel Kapoor. Prav tako ni podatkov o tem, koliko denarja je steklo med podjetjem Pantheon Worldwide Limited ter dražbenima hišama Christie’s in Sotheby’s, ki ugotovitev nista hoteli komentirati. Kakšno vlogo je imel Pantheon v kazenskih zadevah, ki bremenijo Kapoorja in Wienerjevo, tako ni znano.
Ilustracija: ICIJ
Iskanje podjetja
V poročilu SAR je tudi več naslovov, kjer naj bi bili poslovni prostori podjetja Pantheon Worldwide: eden v Veliki Britaniji in dva v Hongkongu. Toda preiskovanje je privedlo v slepo ulico.
Nobeno izmed podjetij s tem imenom, ki so jih novinarji ICIJ preverjali v poslovnih registrih v Hongkongu, Veliki Britaniji in na Bahamih, ni ustrezalo opisu. Bila so registrirana prepozno ali pa že davno likvidirana. Podjetje z imenom Pantheon Worldwide v Hongkongu nikoli ni bilo registrirano.
Banka Standard Chartered na vprašanja o tem podjetju ni neposredno odgovorila. Poudarili pa so, da »svojo odgovornost v boju proti finančnemu kriminalu jemljejo zelo resno in da so veliko vložili v programe skladnosti«.
Povezave podjetja Pantheon z dražbenimi hišami so bile manj izmuzljive. Na seznamu izdelkov, ki jih je leta 2018 dražila britanska hiša Bonhams, je bilo poreklo štirih umetnin povezano s Pantheonom. Vse umetnine so bile stare več kot štiristo let.
Na spletnem mestu Bonhamsa je pisalo, da je Pantheon podjetje iz Hongkonga. Toda tega novinarjem v dražbeni hiši niso mogli potrditi, saj nobena od umetnin, kot so pojasnili, sploh ni prispela do njih.
Leila Amineddoleh, odvetnica iz New Yorka, specializirana za pravna vprašanja, povezana s tihotapljenjem starin, je dejala, da galerije pogosto nimajo informacij o resničnih kupcih, saj je bančna tajnost »sestavni del vseh škandalov, povezanih s plenjenjem starin. Anonimnost na tem trgu je globoko zakoreninjena in ostaja velik problem.«
